Črna gora se bo na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu, ki bo od 10. do 15. septembra potekal v Celju, predstavila kot država partner, kar nedvomno predstavlja potrditev prijateljskih in odličnih odnosov, ki jih že tradicionalno gojita obe državi. Ni dvoma, da se bo država v Sloveniji predstavila na najboljši možni način s širokim naborom njihovih živilsko prehrambenih izdelkov, podjetij, turistično in kulturno predstavitvijo države ter njihovo odlično gastronomsko ponudbo. Torej, vabljeni na letošnji MOS, kjer boste lahko uživali v dobrotah črnogorskih jedi in izdelkov ter si lahko že tam navezali poslovne stike in stkali poslovne vezi, morebiti sklenili tudi že kakšen posel, predvsem pa uživali v prijetni črnogorski družbi. V kolikor se sejma ne boste uspeli udeležiti, vas obveščamo, da bo tudi v Ljubljani, 11. septembra 2019 v prostorih GZS, organiziran poslovni forum Slovenija – Črna gora.

Uvod

Črna gora in Slovenija, ki sta bili v preteklosti povezani v skupni državi in v skupnem gospodarstvu, sta po razpadu SFRJ nadaljevali gospodarski in politični razvoj s različno intenzivnostjo. Črna gora je majhna, novo nastala država, ki se je po razglasitvi neodvisnosti leta 2006 začela samostojno vključevati v mednarodne finančne institucije, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj. Januarja 2007 se je pridružila Svetovni banki in Mednarodnemu denarnemu skladu, decembra 2011 pa je postala članica Svetovne trgovinske organizacije. Članica zveze NATO je postala junija 2017 in si s tem okrepila svojo stabilnost ter uspela več podvojiti priliv tujih investicij iz držav članic NATO v dveh letih njenega članstva (za 64 odstotkov). S pogajanji za članstvo v EU je začela leta 2012 in na evropski poti lepo napreduje. Pričakuje, da bo članica EU postala leta 2025, vendar pa bo časovnica odvisna od naklonjenosti in politike držav članic novi širitvi. Sporazumi o prosti trgovini, ki jih je Črna gora podpisala z Evropsko unijo (Stabilizacijski asociacijski sporazum), EFTA, CEFTA, Rusko federacijo, Turčijo in Ukrajino, omogočajo črnogorskim podjetjem dostop do trga s preko 800 milijonov prebivalcev. S Slovenijo ima sklenjen sporazum o gospodarskem sodelovanju.

Pomembna geostrateška lokacija

Črna gora ima ugodno geografsko lokacijo in je z regijo in svetom povezana z dvema mednarodnima letališčema (Podgorica in Tivat), železnico, pomorskim in cestnim prevozom. Na obali Jadrana je več mednarodnih pristanišč, najpomembnejše je pristanišče Bar, ki lahko sprejme težka tovorna plovila. Luka Bar je z regijo in srednjo Evropo povezana z železniško in cestno infrastrukturo prek Beograda in Budimpešte.

Najvišja gospodarska rast v regiji Zahodnega Balkana

Gospodarstvo Črne gore velja za stabilno, dinamično in tržno usmerjeno gospodarstvo, ki se lahko pohvali z lani najvišjo doseženo gospodarsko rastjo v regiji Zahodnega Balkana, ki je znašala 4,4% ter z najvišjim deležem BDP na prebivalca, ki je v letu znašal 6900 EUR. Seveda pa za državami EU sicer močno zaostaja, dosega 47% povprečno razvitost EU. Gonilo rasti predstavljajo povečini veliki prihodki od rekordne turistične sezone, potrošnja, investicije v turistično in prometno infrastrukturo, vključno z gradnjo prve avtoceste v državi Bar-Boljare, ki bo povezala sever in jug države s sosednjim Beogradom. V prihodnjem  obdobju se sicer pričakuje padec gospodarske rasti, ki je v naslednjem dvoletnem obdobju načrtovana na 2,7%. Gibalo rasti predstavlja storitveni sektor, ki prispeva več kot 60% BPD. Turizem, ki velja za enega od vodilnih gospodarskih sektorjev, ustvari približno četrtino BDP. Poleg turizma sta pomembna sektorja gospodarstva še energetika in kmetijstvo. Gradijo se male hidroelektrarne, v velikem vzponu je postavitev vetrnih in tudi solarnih elektrarn. Velik problem v državi predstavlja siva ekonomija, ki jo z raznimi ukrepi poskuša država zmanjševati, vendar po neuradnih podatkih zavzema kar 25-30% BDP ter visok javni dolg (75% BDP). Brezposelnost je sicer iz leta v leto nižja (v letu 2018 je dosegla zgodovinsko nizko stopnjo, ki je znašala 17%), še vedno pa ostaja zaskrbljujoča velika stopnja brezposelnosti med mladimi  (preko 30%), ki svoje možnosti za delo in tudi študij vedno bolj iščejo v tujini. Država se sooča s pomanjkanjem strokovno usposobljene delovne sile, uvedli so uspešen model dualnega strokovnega izobraževanja. Delovne sile, tudi zaradi nizkih plačil, primanjkuje tudi v poletnih mesecih na turistično obleganih krajih.

Tuje investicije se povečujejo, drastično rast pa so beležile po vstopu Črne gore v NATO. V letu 2018 je neto priliv NTI znašal 843 mio EUR in se je glede na predhodno leto povečal za 30%. Glavni investitorji v letu 2018 so bili Italijani, sledijo Rusi, Srbi, Madžari, Turki. Slika za 2017 na prvo mesto postavlja Združene arabske emirate, velik delež je prispeval tudi Azerbajdžan. Slovenija sodi med prvih 15 držav investitoric. Vlaga se v razvoj turistične infrastrukture, prometne povezave, energetiko, ekološke projekte in v zadnjem obdobju obnovljive vire energije.  Tuji investitorji so izenačeni z domačimi investitorji, uživajo enak status, vključno s pravico do nakupa nepremičnin pod enakimi pogoji kot državljani Črne gore.

Črna gora želi postani energetsko središče za izvoz električne energije iz regije Zahodnega Balkana v Italijo in naprej na druge trge v Zahodni Evropi. Podmorski energetski kabel v dolžini 433 km od Budve do Pescare je položen, konec leta bodo pričeli s komercialno uporabo. Črna gora si obeta posle tudi pridobivanja nafte in plina, v ta namen trenutno potekajo raziskave.

Zunanja trgovina in turizem  

Črnogorsko gospodarstvo je s trgovinskimi tokovi, naložbami in turizmom najtesneje povezano z neposrednim okoljem in Evropsko unijo. Zunanja trgovina je največja s podpisnicami sporazuma CEFTA in Evropske unije, na uvozni strani je na drugem mestu tudi Kitajska. Črna gora je izrazito uvozno usmerjena (izvoz je v letu 2018 je znašal 400 mio EUR, uvoz 2,554 mlrd EUR) pokritost uvoza z izvozom je 15,7%. Dejstvo je, da industrije ni veliko, dosti velikih industrijskih obratov je pristalo v stečaju. Med izvoznimi proizvodi  prevladujejo predvsem železo, jeklo in ostale težke kovine, med uvoznimi proizvodi pa stroji  transportna oprema, živilski izdelki ter izdelki za široko potrošnjo.     

Iz sosednjih držav in EU prihaja največ tudi turistov, še vedno je veliko ruskih gostov, v zadnjem obdobju beležijo tudi povečanje turistov iz Kitajske, Koreje in arabskih držav. Število turistov se je v letu 2018 povečalo za 10%, v letu 2017 za 19% glede na predhodno leto, po rasti turizma je Črna gora v letu 2018 uvrščena na zavidljivo tretje mesto. Ugodni turistični trendi, ki se nadaljujejo tudi v letošnjem letu, so pretežno rezultat izboljšanja kakovosti nastanitvenih kapacitet in razvoja novih turističnih objektov in ponudb ter promocije  države na mednarodnih sejmih, kar botruje k doseganju ekspanzivne rasti turizma. Izredno hitro rastejo številni luksuzni turistični resorti in druge turistične zmogljivosti, ne samo na obalnem območju, v zadnjem obdobju tudi na severu države, ki velja za manj razviti del države. Odpirajo se tudi možnosti za nova smučišča na severu države, odpirajo se nove marine na Primorju.

Gospodarsko sodelovanje s Slovenijo

Gospodarsko sodelovanje med državama je dobro, obstajajo pa še priložnosti za krepitev sodelovanja. Redni odlični politični stiki omogočajo tudi dobro osnovo za nadaljnjo krepitev gospodarskega sodelovanja, ki se krepi, na kar kažejo tudi podatki o blagovni menjavi. Obseg blagovne menjave med RS in Črno goro v zadnjih letih narašča. Blagovna menjava je letu 2018 dosegla vrednost 114,7 mio EUR in se je glede na prehodno lepo povečala za 6,5%. Pozitiven trend povečanja menjave v višini 11% je bil zabeležen že tudi v letu 2017 in tudi v predhodnih letih. Izpostaviti velja, da je Slovenija v ČG izrazito izvozno umerjena, saj je pokritost izvoza z uvozom 71%. Izvoz je v letu 2018 dosegel vrednost 100,6 mio EUR (4,5% povečanje glede na leto 2017) in uvoz 14,1 mio EUR (23,1 % povečanje glede na predhodno leto). Tudi letošnji podatki kažejo na trend rasti (v prvih treh mesecih je prišlo do 6% povečanja menjave).

Poslovne priložnosti se kažejo na naslednjih področjih: Energetika in obnovljivi viri energije (izgradnja malih hidroelektrarn na rekah, vetrne elektrarne, sončne elektrarne); Izgradnja drugega bloka TE Pljevja; Sodelovanje pri izgradnji avtocestne povezave Bar – Boljare, ki bo povezal jug s severom in s srbsko prestolnico Beograd; Gradnja ter obnova cestne in železniške infrastrukture; Investicije v turistično infrastrukturo, navtika in navtični turizem; Investicije v kovinsko, lesno in živilsko predelovalno industrijo (vključno s postavitvijo živilsko predelovalnih objektov in prenosom tehnologije); Investicije v komunalne infrastrukturne projekte - zaščita okolja, sanacije deponij in industrijskih deponij, čistilne naprave, upravljanje z odpadki; IKT in digitalizacija javne uprave; Inovativnost in razvoj ter start-upi; Sodelovanje v  prioritetnih infrastrukturnih projektih; Sodelovanje pri privatizaciji črnogorskih državnih podjetij in turističnih objektov.

V Črni gori uspešno deluje Slovenski poslovni klub z njegovo osrednjo nalogo pomoči slovenskim podjetjem, ki želijo prodreti na črnogorski trg. Več informacij najdete na: https://spk.co.me/.

Velja izpostaviti, da so slovenske investicije in slovenska podjetja v Črni gori izjemno cenjena, blagovna znamka "narejeno v Sloveniji" pa predstavlja sinonim kakovosti. Slovenska podjetja so bila med prvimi, ki so vlagala v Črno goro. Prav tako izjemno cenijo slovenske inovacije in znanje, ne le zaradi jezikovne podobnosti, temveč predvsem zaradi inovativnega in tehnološkega pristopa in evropskega designa in dovršenosti, ki ustreza vsem potrebnim EU standardom. 

Podpora slovenske gospodarske diplomacije

Gospodarska diplomacija in delo, ki ga na tem področju opravljamo,  je na VPG pretežno usmerjeno v pomoč slovenskim podjetjem. Stremimo k temu, da podjetja v najkrajšem možnem času z najmanj stroški pridejo do poslovnih informacij in posledično temu poslovnih priložnosti. Polagamo vam nekaj dobronamernih nasvetov za vstop na trg Črne gore: razmišljajte o dolgoročnem poslovanju na trgu Črne gore; pri iskanju načinov bodite odprti in prilagodljivi; vzemite v obzir tudi možnost kompenzacijskih poslov ter možnost ne celotnega plačila dobavljenih izdelkov oz. opravljenih storitev; še vedno močno prisotno korupcijo v državi na vseh ravneh, dejstvom, da gre za balkansko državo, ki je v fazi pogajanj z EU in ključno vodilo – garancija uspeha je vztrajnost.

Diplomacija nam daje možnost, ki jo podjetja lahko izkoristite – odpreti tudi tista vrata, ki po navadi ostajajo zaprta. Radi bi vzpodbudili podjetja, ki že poslujejo ali želijo poslovati v Črni gori. Tu smo in smo vam pripravljeni pomagati ter s tem prispevati k vašemu poslovnemu uspehu.

mag. Petra Gradišek, ekonomska svetovalka,

Veleposlaništvo RS v Podgorici