Z aplikacijo in njeno funkcionalnostjo so se danes, 4. septembra 2019, na delavnici v prostorih Ministrstva za javno upravo seznanili tudi poslanci in svetovalci DZ, ki bodo e-orodje lahko uporabili pri pripravi morebitnih predlogov ali pripomb na včeraj predstavljeni Predlog za preoblikovanje meja volilnih okrajev.

Pri oblikovanju volilnih okrajev je delovna skupina, kolikor je mogoče, sledila mejam občin oz. naselij, prav tako pa čim bolj upoštevala tako enakomerno porazdelitev volivcev kot tudi geografsko zaokroženost. Namen delavnice je bil podrobneje predstaviti zemljevide in podatke, ki so služili kot osnova in na ta način omogočiti čim bolj enostavno primerjavo med obstoječimi volilnimi okraji in predlagano rešitvijo glede meja volilnih okrajev. Aplikacija omogoča poizvedbe o številu volivcev za posamezni prostorski okoliš, kot najmanjšo enoto definirano pri Geodetski upravi RS, oziroma naselje, mestno četrt, vaško skupnosti, občino itd… Namenjena je torej prikazu prostorskih enot in enostavnemu posredovanju števila podatkov o volivcih v teh enotah ter tako omogoča poenostavljen vpogled, kaj se zgodi, če bi se prestavila meja volilnih okrajev. Na ta način so možne natančne primerjave in vpogledi.

Udeležence je na delavnici nagovorila tudi državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec. Na kratko je predstavila transparentno in odprto delo ministrstva in delovne skupine, ki je servis pri pripravi sprememb volilne zakonodaje, s ciljem doseči čim širše soglasje v skladu z odločbo Ustavnega sodišča.

Na delavnici so udeleženci prejeli tudi delovno gradivo Predlog za preoblikovanje meja volilnih okrajev, geslo, s pomočjo katerega lahko dostopajo do aplikacije, na voljo pa jim bodo tudi mentorji, ki bodo v pomoč pri oblikovanju predlogov. Ministrstvo pričakuje, da bodo na tej podlagi, poslanske skupine lahko oblikovale pisne pripombe in jih predvidoma do konca naslednjega tedna posredovale delovni skupini. Poudariti pa je potrebno, da morajo pripombe, kolikor se sledi zastavljenim kriterijem (-/+15%) naslavljati celostno posamezno volilno enoto oziroma upoštevati, da premik meje pri določenem volilnem okraju podre razmerje v velikosti volilnih okrajev znotraj celotne volilne enote.

Spomnimo:
Predlog za preoblikovanje meja volilnih okrajev sledi strokovnim merilom, ki so bila predstavljena na sestanku predstavnikov poslanskih skupin 16. maja 2019 pri predsedniku republike, na katerem so predstavniki delovne skupine načela aplicirali na prikazu preliminarnega predloga za preoblikovanje volilnih enot in volilnih okrajev v okviru dveh volilnih enot. Udeleženci so se strinjali, da delovna skupina nadaljuje z delom tako, da skladno s predstavljenimi načeli pripravi predlog za preoblikovanje volilnih okrajev v vseh osmih volilnih enotah. Poslanskim skupinam je tako minister za javno upravo Rudi Medved s sodelavci v torek, 3. septembra 2019, predstavil tudi strokovno gradivo preoblikovanja meja volilnih okrajev.

Predlog zasleduje čim manjša odstopanja v velikost volilnih okrajev; skladno s kriteriji predstavljenimi na sestanku pri predsedniku republike maja letos, je največje dovoljeno odstopanje je plus/minus 15 odstotkov od povprečnega volilnega okraja, ki šteje 19.358 volivcev. Pri oblikovanju volilnih okrajev se je, kolikor je mogoče, sledilo mejam občin oziroma naselij. V predlagani ureditvi sta na eni strani enakomerna porazdelitev volivcev in na drugi strani geografska zaokroženost bolj enakopravno upoštevani. Znotraj velikostnih omejitev (+/-15 odstotkov) se je iskalo rešitve, ki čimbolj ohranjajo celovitost prostorskih enot (občin, naselij, četrtnih/krajevnih/vaških skupnosti) in hkrati pomenijo najboljšo celostno rešitev v okviru posamezne volilne enote. Pripravljen je na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-32/15-56 iz novembra 2018, ki je odločilo, da veljavna ureditev  glede volilnih okrajev ne ustreza nobenemu merilu iz 20. člena Zakona o volitvah v državni zbor. V odločbi so posebej izpostavljene velike razlike v velikosti volilnih okrajev in kršenje načela geografske zaokroženosti volilnih okrajev.  Glede na to, da je Ustavno sodišče odločilo, da je veljavna ureditev z vidika spoštovanja načela enake volilne pravice v okviru volilnih enot ustrezna, je bilo izhodišče za delo delovne skupine kontinuiteta kar zadeva meje obstoječih osmih volilnih enot in torej preoblikovanje praviloma zgolj volilnih okrajev znotraj vsake od osmih volilnih enot. Delovna skupina je pri pripravi načel/pravil za oblikovanje predloga sprememb volilnih okrajev izhajala iz veljavnih zakonskih določil, odločbe Ustavnega sodišča in priporočil mednarodnih pravnih in strokovnih organizacij. Kodeks dobre prakse na področju volilnih zadev, ki ga je oblikovala Beneška komisija vzpostavlja določene minimalne standarde evropskih držav kar zadeva enakost volilne pravice in razmejitev volilnih območij. V skladu s kodeksom lahko države sicer upoštevajo določene specifične okoliščine, pri čemer naj bi bila razlika v velikosti volilnih območij do 10 odstotkov oziroma naj ne bi presegala 15 odstotkov, razen v res izjemnih primerih.

Državni zbor mora neskladje, ki ga je ugotovilo Ustavno sodišče, odpraviti v roku dveh let, torej do decembra 2020. Predlog za preoblikovanje volilnih okrajev predstavlja rešitev za odpravo neustavnosti in pomeni neposredno podlago za pripravo novele Zakona o določitvi volilnih enot.

Predlog sprememb območij volilnih enot in volilnih okrajev, ki ga je pripravila delovna skupina.