Ministrstvo za pravosodje vodi in pripravlja statistične analize za vse postopke zaradi insolventnosti in analize učinkov ukrepov finančnega prestrukturiranja. Konkretno glede postopkov poenostavljene prisilne poravnave lahko povemo, da je bilo v letu 2019 začetih 18 takšnih postopkov, v letu 2018 37, v letu 2017 40 in v letu 2016 98. V okviru analize učinkov takšnega finančnega prestrukturiranja je bil v letu 2019 povprečni delež poplačila upnikov na podlagi sprejete poenostavljene prisilne poravnave 43.92%, v letu 2018 39,42%, v letu 2017 pa 35,6%. Ministrstvo za pravosodje spremlja tudi konkretne postopke zaradi insolventnosti predvsem v luči spremljanja odločanja sodišč in sodne prakse, ki se na tem področju oblikuje, z namenom, ali izvajanje ureditve zasleduje temeljni namen, ki ga je z institutom zasledoval zakonodajalec (zagotoviti možnost prestrukturiranja tudi malemu gospodarstvu in obrtnikom) in ali je sodna praksa z razlago oblikovala tudi ustrezne varovalke oziroma odziv na zlorabe pravic in institutov, ki se v praksi lahko pojavijo.

Poudariti pa je potrebno, da je glede na dejstvo, da se v tem postopku odloča o civilnih pravicah posameznikov oziroma upnikov, ključna njihova aktivna vloga pri uveljavljanju, da dolžnik posamezni procesni institut zlorablja v namene, ki poslabšujejo njegov pravni položaj. Tako smo v okviru spremljanja sodne prakse ugotovili, da je Višje sodišče v Ljubljani že oblikovalo prakso, da je vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, lahko v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in zato ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo pravic (prim. VSL sklep Cst 245/2018, Cst 315/2015, VSL sklep Cst 796/2016). Vsak upnik ima namreč že po veljavni ureditvi možnost, da zahteva razveljavitev prisilne poravnave, če je ta sprejeta na goljufiv način, in sicer v roku 2 let po pravnomočnosti sklepa o njeni potrditvi. Dolžnik je v postopku oziroma pri oblikovanju poročila o finančnem položaju in poslovanju, katerega del je tudi seznam vseh njegovih terjatev, dolžan resnično in pošteno prikazati svoj finančni položaj in poslovanje, v nasprotnem je njegova odgovornost tako materialna kot tudi kazenska.

Vsekakor prav glede možnih zlorab tega instituta Ministrstvo za pravosodje pozorno spremlja oblikovanje enotne sodne prakse in bo na podlagi ustrezne strokovne razprave proučilo tudi nujnost dodatnih možnosti in instrumentov, da se te preprečijo.

V stečajnih postopkih zastopajo in vodijo posle stečajnega dolžnika upravitelji, za izvedbo nadzora nad katerimi je pristojno Ministrstvo za pravosodje, medtem ko v postopku prisilne poravnave vse ukrepe, potrebne za finančno prestrukturiranje, izvede oziroma zagotovi obstoječe poslovodstvo dolžnika (2. odst. 40. člena ZFPPIPP), sodišče pa skrbi, da postopek teče v skladu z zakonom in da v postopku ne pride do zlorabe pravic.

Ministrstvo za pravosodje, ki sodi v izvršilno vejo oblasti,  je tako ločeno od sodne veje oblasti, kar pomeni, da ne sme ocenjevati oziroma ponovno presojati pravilnost odločitve sodnikov, saj bi to pomenilo kršitev ustavnih načel o neodvisnosti sodnikov (125. člen Ustave RS) in delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave RS). Po ustavni ureditvi Republike Slovenije je na podlagi načela večstopenjskega sodnega odločanja nedopustno posegati v neodvisnost sodnika pri opravljanju sodniške funkcije. Organiziranost sodišč temelji na večstopenjskem sodnem odločanju, kar je posledica ustavne pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). Če so zahtevki, ki jih stranke uveljavljajo v sodnem postopku, utemeljeni ali ne, odloča sodišče, ki je samostojno, neodvisno in vezano na ustavo ter zakon. V primerih, ko se stranke ne strinjajo z odločitvijo sodnega organa, lahko po načelu večstopenjskega sodnega odločanja in hkrati po načelu pravice do pravnega sredstva uveljavljajo varstvo svojih pravic. Gre za vlaganje rednih in izrednih pravnih sredstev na pristojne sodne organe.

Ministrstvo za pravosodje spremlja izvajanje postopkov zaradi insolventnosti. Do konca septembra se bo sestala implementacijska skupina, ki obsega široko medinstitucionalno članstvo. Kot ena izmed točk dnevnega reda bo tudi razprava o ustreznosti pravne ureditve postopka poenostavljene prisilne poravnave. Na podlagi odzivov stroke in izvedene razprave bo izvedena analiza o obsegu potrebnih spremembah ureditve teh postopkov zaradi insolventnosti. Prav tako pa bomo, tudi v sodelovanju s tožilstvom, preučili potrebe glede morebitnih sprememb kazenske zakonodaje na tem področju.