Predsednik vlade je v uvodu povedal, da se zaveda pomanjkanja vlaganj v znanost, raziskave in razvoj v zadnjem desetletju, kar je bila predvsem posledica gospodarske krize, zato je izjemnega pomena, da so naši pogledi zazrti v prihodnost in »da se zavedamo, da je Slovenija lahko izjemno močna na področju raziskav oziroma razvoja znanosti na splošno. Imamo kadre, imamo znanje, imamo vizijo in še marsikaj. Pomembno je, da tudi država to prepoznava, seveda pa ni vse odvisno samo od države. Moramo upoštevati tudi vse druge dejavnike«.

V nadaljevanju nagovora se je navezal na proračun, kjer še ne dosegamo želenega cilja, da bi znanstvenoraziskovalni dejavnosti namenjali letno 1 odstotek bruto družbenega proizvoda. Predsednik vlade vidi izziv v strukturi proračuna: »Struktura proračuna, ne glede na to, da bo letos rekorden znesek, je izjemno neugodna in v prihodnje bo treba razmišljati tudi o tem. Kajti le tako bo ostalo več za vse tisto, čemur pravimo razvoj in investicije.«

»Investicije so tisto, kar lahko Slovenijo pelje naprej, kajti brez investicij, brez otipljivih rezultatov seveda ne bomo uspešni. Otipljivi rezultati pa se dosežejo samo z znanjem, voljo in zavedanjem, da moramo delovati skupaj.«
Vsem prisotnim je iskreno čestital za novo pridobitev in se jim zahvalil za njihovo sodelovanje pri projektu, »kajti zavedamo se, da so vse drugo samo besede, vaša dejanja pa pomagajo državi«.

Novi krioelektronski mikroskop je izjemno pomembna raziskovalna naprava, saj bo zelo izboljšala kakovost raziskav na različnih raziskovalnih področjih, v akademskih ustanovah in industriji, in tako obogatila znanstveni prostor v Sloveniji in širši regiji.

Ob robu
Glede na navedbe inštituta velja novi kriotransmisijski elektronski mikroskop znamke Thermo Scientific™ Glacios™ za najnovejši model mikroskopa, ki bo omogočal analizo posameznih delcev in tomografijo na vitrificiranih vzorcih makromolekul ter tudi mikroelektronsko difrakcijo na molekulskih kristalih tako majhnih kot velikih molekul. Krioelektronska mikroskopija se izvaja v območju kriogenih temperatur, to je pri približno –180 °C. Ključna prednost krioelektronske mikroskopije v primerjavi z drugimi tehničnimi metodami je, da omogoča določanje sestave molekul v zelo širokem velikostnem območju in v naravni obliki. Poleg tega omogoča tudi opazovanje različnih koformacijskih stanj ter s tem natančnejši vpogled v njihov mehanizem delovanja in biološko funkcijo.