Na današnji slovesnosti je zbrane uvodoma pozdravila vodja zavoda, Lidija Pezdir Ristič in jim zaželela prijetno popotovanje po šestih desetletjih našega največjega zapora. Nekaj iztočnic o ideji in poteku projekta je podal glavni in odgovorni urednik zbornika Leon Lobe. V. d. generalnega direktorja mag. Bojan Majcen pa je v nadaljevanju predstavil zanimivejše utrinke iz zbornika in muzejske zbirke. Izpostavil je nekaj pomembnih mejnikov razvoja zavoda v tem obdobju. Zapor se je tekom desetletij glede na potrebe spreminjal in dograjeval, a poslanstvo je ostalo enako. Zbornik zavoda Dob je po njegovih besedah dragocen vir pisnih informacij in slikovnega gradiva, ki smo ga zbrali na enem mestu in tako morda rešili pred pozabo. Poseben pečat muzejski zbirki dajejo razstavljeni eksponati. Obsojenci na Dobu že dolga leta sodelujejo v industrijski proizvodnji gasilskih armatur, kar je v javnosti dobro poznano. Nekoliko manj pa dejstvo, da so tukaj včasih izdelovali otroško pohištvo – zibke, stolčke za hranjenje otrok, smuči in šolsko pohištvo, kot tudi znameniti stol Rex, ki ga je oblikoval in zasnoval svetovno znani arhitekt in oblikovalec Niko Kralj. Izpostavil je, da nas beseda zapor resda na prvi pogled ne navdaja s prijetnimi občutki, saj izgubo svobode povezujemo s stisko in negativnimi čustvi. Vsi tisti, ki delamo v zaporskem sistemu in tisti, ki so ga poklicno spremljali nekoč, pa dobro vemo, da je lahko zapor tudi nov začetek. Še posebej takrat, ko je naše poslanstvo izpolnjeno in smo s kaznijo vzpostavili zavedanje obsojenca o nedopustnosti izvršitve kaznivih dejanj, predvsem pa ob spoštovanju njegovega dostojanstva in osebnosti omogočili, da se dostojno vključi v skupno družbeno okolje. Prav vsak posameznik, ki je z našo pomočjo našel pravo pot, šteje in to je naš navdih in zaveza za naprej. Zahvalil se je vsem, ki so v preteklih 60 letih pripomogli k razvoju zaporskega sistema in sooblikovali zgodovino, ki smo jo v utrinkih poskušali ujeti tako v zborniku kot muzejski zbirki.

Slavnostna govornica današnjega dogodka je bila ministrica za pravosodje Andreja Katič. Izrazila je zadovoljstvo, da se v zaporu na Dobu srečamo tudi ob dogodkih, kot je bil današnji, s pozitivno vsebino. Izrazila je upanje, da bomo danes skupaj zastavili še kakšno uspešno zgodbo za boljšo prihodnost. Izpostavila je tudi prizadevanje za izboljšanje delovnih pogojev pravosodnih policistk in policistov ter strokovnih sodelavk in sodelavcev v zaporih. Žal se že več let trajajočega kadrovskega primanjkljaja ne da rešiti čez noč. A narejeni so bili pomembni koraki, saj se je kadrovski načrt uprave povečal za najmanj 30 dodatnih kvot. Zaposleni v zaporu po njenih besedah opravljajo plemenito, a zahtevno poslanstvo. Ljudi usmerjajo na pravo pot, brez ponavljanja kaznivih dejanj. Tudi raziskave kažejo, da je Slovenija glede tega na pravi poti. Dejala je, naj tudi zgodbe, ki zapore ne prikazujejo zgolj v negativni luči, najdejo svoj prostor v medijih. Takih zgodb ni malo, že vsak zaposlen v zaporu je s svojim požrtvovalnim delom takšna zgodba, ki priča o dobrih plateh. Zahvalila se je vsem, ki so teh šest desetletij zaporu Dob dali svoj prispevek in lokalnemu okolju, ki je zapor dobro sprejel ter z njim vzpostavil odlično sodelovanje. Vsak je prispeval svoj delček, ki je nepogrešljiv.

Slovesnost je povezovala pedagoginja v zavodu Dob Vanja Jakopin, glasbeno pa so jo s čudovito izvedbo in izborom skladb opremili člani seksteta profesorjev Glasbene šole Trebnje.