Zbornik "Education At a Glance" je najobširnejši zbornik mednarodno primerljivih podatkov o stanju in učinkih izobraževanja v 36 državah članicah in partnerskih državah OECD iz celega sveta. Naslavlja potrebe številnih uporabnikov – od vlad do akademske skupnosti in širše javnosti – ter omogoča in spodbuja mednarodno primerjalni pogled in vzajemno učenje pri razvijanju izobraževalnih politik ter bolj učinkovitih in pravičnih izobraževalnih sistemov v državah.

V središču pozornosti letošnje izdaje Pogleda na izobraževanje 2019 je terciarno izobraževanje. Kot je v uvodu v letošnji EAG zapisal Angel Gurría, generalni sekretar OECD, »je intelektualni kapital eden najpomembnejših virov našega časa. V jedru intelektualnega kapitala  je znanje, njegov razvoj in prenos pa sta temeljni poslanstvi terciarnega izobraževanja. Terciarno izobraževanje ima torej osrednjo vlogo pri soočanju posameznikov in družbe z ekonomskimi, okoljskimi, tehnološkimi in družbenimi spremembami.«

EAG s pomočjo podatkov ponuja panoramo na vse ravni izobraževanja. Letošnja izdaja, ki se bolj poglobljeno posveča terciarnemu izobraževanju, kaže, da so države razširile dostop do študija in z različnimi mehanizmi finančne pomoči spodbujajo vključevanje. V EAG najdemo podatke o šolninah, štipendijah in posojilih študentom pa tudi informacije o nedavnih reformah in sistemih vpisa. Vse večje vlaganje je omogočilo širitev terciarnega izobraževanja. V zadnjem desetletju  se je v državah OECD povprečno povečala poraba za terciarne ustanove za več kot eno četrtino, delež 25–34-letnikov s terciarno izobrazbo pa za skoraj desetino.

Podatki o različnih vidikih terciarnega izobraževanja v EAG osvetljujejo pomen diplome višje- ali visokošolske ravni za posameznikovo življenje, tako poklicno kot tudi zasebno. Dosežena raven izobrazbe vpliva na socialne izide in izide na trgu dela. Terciarno izobraženi v povprečju prejemajo višjo plačo, več je zaposlenih in manj dolgotrajno brezposelnih, pogosteje lahko fleksibilno razporejajo ure na delovnem mestu, se izobražujejo oziroma usposabljajo, so prostovoljci in sodelujejo v kulturnih ali športnih dejavnostih. EAG prinaša tudi vrsto kazalnikov o vpisu, o učiteljih in ravnateljih, njihovih plačah, učni in delovni obveznosti, o obsegu pouka za učence in informacije o sistemih predšolske vzgoje in varstva.

V Sloveniji je po podatkih, zajetih v EAG, delež za izobraževanje v BDP leta 2016 ostal na isti ravni kot leto prej,  tako kot povprečno v OECD. Kljub temu pa je delež za izobraževanje v kolaču javnih izdatkov predstavljal manjši delež kot leta 2005. Razmerje med zasebnimi in javnimi sredstvi, ki smo jih v Sloveniji namenili za izobraževanje, pa je ostalo stabilno. S pomočjo podatkov EAG lahko ugotovimo, da so slovenski mladi, stari 25–34 let, v vrhu OECD po ravni udeležbe v izobraževanju in po deležu doktorantov. Slovenija sodi med države, kjer le manj kot desetina mladih ne dosega srednješolske izobrazbe, kar je manj od povprečja OECD. Večina slovenskih mladih se neposredno po srednji šoli vpiše v študij na prvi stopnji, a bolj pogosto kot njihovi vrstniki v drugem letu po vpisu niso več vključeni v terciarno izobraževanje. V primerjavi z vrstniki iz drugih držav jih manj diplomira ob koncu študijskega programa ali tri leta kasneje.

Mednarodna primerjava pokaže, da imajo slovenski osnovnošolci manj ur obveznega pouka kot povprečno njihovi vrstniki v OECD, vendar pa jim je na voljo večji obseg neobveznega pouka in drugih dejavnosti, kot so dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti in neobvezni izbirni predmeti. V mnogih državah tovrstnih neobveznih dejavnosti ne ponujajo.

Več o vsebini letošnjega zbornika in poudarkih o Sloveniji je na voljo v dodanih pregledih.

Poudarki o Sloveniji (pdf)

Infografiki (terciarno pdf) (primarno in sekundarno pdf)

O zborniku EAG in kazalnikih (pdf)