Že od druge svetovne vojne letalo Supermarine Spitfire vzbuja zanimanje najširšega kroga letalcev in poznavalcev vojaških in športnih letal, saj je z značilnimi tankimi eliptičnimi krili, ozkim trupom, izjemno aerodinamiko in odličnimi manevrskimi lastnostmi, nedvomno eno najbolj znanih in slavnih letal v letalski zgodovini.

18. 9. 1944 je takšno letalo Kraljevega vojnega letalstva (Royal Air Force) v napadu na ljubljansko vojaško letališče v Polju strmoglavilo ob Ižanski cesti v Ljubljani. Sprednji del letala se je zarinil v mehko barjansko zemljo, iz katerega so štrlela nazaj zlomljena krila in rep. Kmalu se je razbitina pogreznila v tla in čez leta je letalo popolnoma izginilo pod površje.

S pomočjo geofizikalne raziskave lokacije je že leta 2008 Vojaški muzej Slovenske vojske ponovno določil mesto letala. Izkopala in dvignila pa ga je konec avgusta letos široka ekipa pod vodstvom dr. Andreja Gasparija. Šlo je za prvo sistematično arheološko izkopavanje ostankov vojaškega letala pri nas, ki skupaj s celovito strokovno obdelavo predstavlja povsem nov pristop pri obravnavi ostalin vojaških spopadov iz druge svetovne vojne. Razbitine letala so bile danes, 75 let po padcu v okviru Festivala vojaške zgodovine, prvič na ogled javnosti.

Državna sekretarka mag. Culetto je ob tej priložnosti dejala: »Ministrstvo za kulturo je hitro prepoznalo pomen najdbe, ki jo danes predstavljamo in zagotovilo interventna sredstva za začetek izkopavanj letala Supermarine Spitfire. Zdi se nam pomembno, da tako iz tehnološkega kot zgodovinskega gledišča osvetlimo dogodek iz druge svetovne vojne.« Nagovor pa je zaključila z mislijo o Parku vojaške zgodovine Pivka, ki je bil letos vpisan v razvid muzejev, da so tovrstni muzeji izjemnega pomena, saj nas spodbujajo, da se zavemo, da smo raznoliki, a zavezani k skupni evropski misli in cilju: ohranjanju miru. Muzeji, kot je ta, so nekakšen spomin in pomenljiv opomin.

Ostanki letala Spitfire bodo v okviru 13. festivala vojaške zgodovine, ki bo v Pivki ta vikend, na ogled vsem obiskovalcem. V depoju je začasno razstavljena tudi bluza pilota strmoglavljenega letala, Južnoafričana Petra J. Clarka, ki jo sicer hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.