Zdravstvo, gospodarstvo in obrambno-varnostni sistem so vladna prednostna področja, ki jih uresničujemo v okviru pristojnih resorjev in dialogu s socialnimi partnerji in stanovskimi združenji. Izzivov je veliko, a v zgolj letu dni ni mogoče odpraviti vseh preteklih napak in pomanjkljivosti v sistemu ter narediti velikega napredka na vseh področjih naenkrat. Zato gremo korak za korakom, premišljeno uvajamo novosti in ob tem pozorno spremljamo spreminjajoče se razmere v mednarodnem okolju.

Pri zdravstvu namenjamo največ pozornosti čakalnim vrstam. V pilotnem projektu smo se lotili analize čakalne dobe na področju ortopedije, ki sodi med pet najdaljših čakalnih dob v zdravstvu. Ugotovitve tega projekta bomo uporabili pri oblikovanju nacionalnih ukrepov za reševanje čakalnih dob tako na področju ortopedije kot tudi na ostalih kritičnih področjih: kardiologiji, nevrologiji, revmatologiji in dermatologiji. Zagotavljanje dostopnega, kakovostnega in učinkovitega javnega zdravstva, prilagojenega novim demografskim trendom, ostaja med ključnimi izzivi tega področja.

S sprejetjem rebalansa proračuna za leto 2019 smo postavili jasen proračunski okvir, znotraj katerega želimo delovati: zagotavljanje stabilnih javnih financ, skrb za prebivalce in razvoj države. Temu bosta sledila tudi predloga proračunov za leti 2020 in 2021. Z razbremenitvijo regresa smo naredili prvi korak na področju zmanjšanja stroškov dela in davčne optimizacije. Z ukrepi za hitrejšo aktivacijo brezposelnih smo posegli na trg dela, z odpravo varčevalnih ukrepov na področju socialnih prejemkov pa olajšali življenje marsikateri družini.

Gonilo slovenske gospodarske rasti so izvozniki, zato v pristojnih resorjih skrbijo, da jih z najrazličnejšimi spodbudami ustrezno podprejo pri njihovem delovanju, prav tako strmimo k odpravljanju administrativnih ovir. Spodbujanje digitalnega preoblikovanja podjetij je le eden izmed gradnikov na poti k boljši konkurenčnosti naših podjetij na mednarodnih trgih. V vladi se zavedamo pomena malega podjetništva, ki ostaja pomemben segment slovenskega gospodarstva. Zato ohranjamo odprt dialog in smo dovzetni za nove ideje in pobude.

Gospodarska diplomacija, ki lahko podjetjem pomaga okrepiti položaj na starih trgih ali olajša prodor na nove, je drugi tak gradnik, povezovanje z znanstveno sfero, naložbe v znanost in raziskave, ki smo jim v rebalansu proračuna za leto 2019 po dolgih letih povečali sredstva, pa tretji.

Za uspešno delovanje gospodarske diplomacije je nujen pogoj prepoznavnost in pozitiven ugled Slovenije v mednarodni skupnosti. Tu je Slovenija na dobri poti. Vse bolj zavzeto se uveljavljamo kot močna zagovornica človekovih pravic, ostajamo zagovornica vladavine prava in multilateralizma, k precejšnji prepoznavnosti pa bo zagotovo pripomoglo tudi predsedovanje Slovenije Svetu EU v letu 2021, na katerega se že pospešeno pripravljamo. Z doslednim uresničevanjem arbitražnega sporazuma smo poudarili našo zavezanost vladavini prava. Slednje pričakujemo tudi od vseh naših sosedov in partnerjev v Evropski uniji.

Sprejeli smo Strategijo Vlade RS na področju migracij, s katero celovito pristopamo k upravljanju migracij. Nezakonite migracije pomembno zaznamujejo delovnik številnih policistov in vojakov ob meji s Hrvaško, pa tudi vladnih funkcionarjev, ki se na ravni EU trudijo najti enotno evropsko rešitev. Ob tem smo okrepili dialog s prebivalci in lokalno skupnostjo, ki postajajo vse bolj pomemben partner pri varovanju naše domovine. Slovenija je varna država. Da dobro varujemo državno mejo, uspešno upravljamo schengensko mejo in se učinkovito soočamo s povečanim številom nezakonitih prehodov državne meje, nam priznava tudi tujina. Aktivni pa smo tudi, ko se v težavah znajdejo »naši« ljudje, ki živijo v tujini: repatriacija 47 oseb slovenskega rodu iz Venezuele je za našo državo sicer precejšen logističen zalogaj, za Slovence po svetu pa nujen dokaz, da matična država ni pozabila nanje.

Spopadanje z nezakonitimi migracijami, nestabilnostmi v soseski, posledicami podnebnih sprememb in vojnih žarišč je dokaz, da ne živimo izolirano od preostalega sveta. Tudi zato budno spremljamo dogajanje v mednarodni skupnosti, pa naj gre za informacijsko in kibernetsko varnost, hibridne grožnje ali za vse glasnejše klice, da je pred vrati nova recesija.

Ustanovili smo Upravo za informacijsko varnost, ki deluje kot organ v sestavi Ministrstva za javno upravo. Področje informacijsko-kibernetske varnosti obsega ukrepe za doseganje visoke ravni varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Republiki Sloveniji, ki so bistvenega pomena za nemoteno delovanje države v vseh varnostnih razmerah ter zagotavljajo bistvene storitve za ohranitev ključnih družbenih in gospodarskih dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Izgradnja prometne infrastrukture in okrepitev javnega potniškega prometa sta področji, ki imata velik vpliv na konkurenčnost našega gospodarstva in hkrati dolgoročno močno pripomoreta k razbremenitvi okolja. Zaključili smo finančno konstrukcijo 2. tira in že začeli  gradnjo, tudi na trasi 3. razvojne osi potekajo aktivnosti, a na kratek rok bo zagotovo največ naših prebivalcev občutilo ugodnosti uvedbe enotne vozovnice za vse oblike javnega prevoza ter uvedbo več kot osemdesetih hitrih avtobusnih povezav. Pospešeno obnavljamo in nadgrajujemo železniško infrastrukturo.

Slovenija je trenutno v dobri gospodarski kondiciji. A najnovejši domači in svetovni makroekonomski kazalniki vendarle zahtevajo našo pozornost, zato signale in opozorila obravnavamo z vso resnostjo. Slovenija je na morebitno poslabšanje razmer bistveno bolje pripravljena kot pred desetletjem, ko je zaradi naivnosti plačala visoko ceno. Zato lahko v drugo leto aktualnega mandata zakorakamo smelo in odločno zagrizemo v težko pričakovane strukturne reforme: pokojninski sistem, zdravstveni sistem, optimiziranje davčne zakonodaje.

Ne nazadnje, slovenska javnost, ki nam iz meseca v mesec izkazuje visoko stopnja zaupanja, to od nas tudi pričakuje.