Ministri so se na tokratnem neformalnem srečanju najprej posvetili okrepljenemu ukrepanju na področju podnebnih sprememb. V tej zvezi so med drugim odprli razpravo o sedanji in prihodnji vlogi obdavčitve energije pri blaženju podnebnih sprememb. 

Večina je menila, da bi z nekaterimi spremembami EU energetske direktive iz leta 2011 lahko prispevali k doseganju podnebnih ciljev, izrečena pa so bila tudi opozorila, da je pri teh spremembah  potrebno upoštevati tudi učinke na konkurenčnost in socialne vidike.

Slovenija v zvezi z revizijo energetske direktive meni, da bi ta morala nasloviti vprašanja, kot so zvišanje najnižjih stopenj trošarin in ustrezno razmerje med obdavčitvijo energentov glede na njihovo energetsko vsebnost ter izpuste toplogrednih plinov. Govoriti je treba tudi o prenovi določb izvzetja iz obdavčitve in opcijskih oprostitev obdavčitve z namenom njihove opustitve in preoblikovanja, tako da ne omogočajo okolju škodljivega subvencioniranja rabe goriva. Nasloviti je treba tudi vprašanje načina obdavčitve alternativnih goriv ter uvedbe nadzora nad gibanjem utekočinjenega zemeljskega plina in nekaterih mazalnih olj. Z ustrezno prenovo sistema obdavčitve energije, ki ne bi več dopuščala neučinkovite rabe energije, bi bil opravljen odločilen korak tudi na področju podnebnih ukrepov, saj je za to problematiko potrebno usklajeno ukrepanje na ravni Evropske unije. To bi omogočilo tudi nadaljnje aktivnosti posameznih članic na področju podnebnih sprememb.

V razpravi o uniji kapitalskih trgov so se finančni ministri osredotočili na potrebne dodatne ukrepe za vzpostavitev povezanih in likvidnih kapitalskih trgov, krepitev evropskega gospodarstva ter spodbujanje bolj povezanega in stabilnega finančnega sistema. Čeprav je bilo od leta 2015, ko je pobudo predstavila Junckerjeva Komisija, sprejetih več zakonodajnih ukrepov, še nismo na cilju. Med drugim je bilo poudarjeno, da so potrebni dodatni naložbeni produkti, ki bi mobilizirali naložbe malih vlagateljev ter spodbuditi naložbe institucionalnih vlagateljev v naložbe na kapitalskih trgih. Izkoristiti pa je treba tudi priložnosti digitalizacije. 

Slovenija pozdravlja napore pri prizadevanjih za učinkovito unijo kapitalskih trgov ter trden in učinkovit finančni trg Evropske unije kot celote. To bi namreč olajšalo čezmejno vlaganje in privabilo več tujih naložb, kar bi na daljši rok vodilo v stabilnejši, odpornejši in konkurenčnejši finančni sistem Evropske unije.

Ministri so govorili tudi o hibridnih grožnjah, ki predstavljajo izzive kibernetske varnosti in bi lahko ogrozile informacijsko-komunikacijske infrastrukture finančnega sistema. Strinjali so se, da je potrebno okrepiti odpornost finančnega sistema na hibridne grožnje, ki bi ogrozile njegove vitalne funkcije. Med možnimi ukrepi pa so bili omenjeni preverjanje pripravljenosti nacionalnih sistemov, izmenjava informacij in sodelovanje med pristojnimi organi na nacionalni ravni in čezmejno.

Zanimiva tema za finančne ministre je bila tudi razprava o učinkovitosti fiskalnih pravil v EU, ki je pokazala, da bo potrebno poiskati ustrezno ravnotežje med transparentnostjo, enostavnostjo in fleksibilnostjo pravil. Minister za finance dr. Bertoncelj je povedal, da so pravila pripomogla k znižanju dolga in primanjkljaja v državah članicah EU ter se zavzel za pregled preventivnega dela pakta stabilnosti in rasti. 

V okviru zasedanja Evroskupine pa so finančni ministri med drugim razpravljali o ekonomskem stanju v evrskem območju ter povečanju učinkovitosti javnih financ. Slovenija meni, da bi bilo treba pregledati ozka grla v fazi izvajanja pregledov izdatkov in se osredotočiti na srednjeročno obdobje. Uskladitev pregledov porabe z večletnimi proračuni bi bila še posebej pomembna v primeru pregledov kapitalskih izdatkov glede na dolgoročno razsežnost javnih naložb.

Evroskupina v vključujočem formatu je tudi nadaljevala razpravo o proračunskem instrumentu za konvergenco in konkurenčnost, glede katerega je Evropska komisija že pripravila predlog uredbe, ki operacionalizira njegovo upravljanje. V prihodnjih mesecih se bo Evroskupina posvetila tudi financiranju in pravilom za alokacijo sredstev.