Ministri bodo nadaljevali tovrstna srečanja tako na politični kot strokovni ravni.

Minister Zdravko Počivalšek je ob tej priložnosti predstavil slovenske prioritete predsedovanja EU v drugi polovici 2021, predvsem v povezavi s Svetom EU za konkurenčnost in Svetom EU za zunanje zadeve - trgovina. »Slovenija bo v času svojega predsedovanja EU na področjih gospodarstva, trgovine in notranjega trga prioritetno posvetila pozornost kreativni industriji, prehodu v nizkoogljično krožno gospodarstvo, družbi 5.0, nadaljnji krepitvi digitalizacije ter trajnostnemu turizmu,« je dejal minister. Ob tem je poudaril: »To so aktualne teme, ki odgovarjajo na izzive današnjega sveta ter gredo v smeri večje trajnostnosti: ekonomske, družbene in socialne. Obenem pa prinašajo dodatne možnosti razvoja evropskega gospodarstva in povečevanja njegove konkurenčnosti v globalnem svetu.«

Slovenija meni, da v gospodarstvu potrebujemo več ustvarjalnosti, zato je nujno spodbuditi povezovanje podjetij s kreativnimi industrijami, ki so generator dodane vrednosti v gospodarstvu. Obenem pa takšno povezovanje predstavlja velik potencial za iskanje rešitev za velike družbene izzive sedanjosti, kot so staranje prebivalcev, skrb za okolje, zdravje, hrana in varnost. Slovenija si bo prizadevala, da bo povezovanje kreativnih industrij s preostalim gospodarstvom tudi na ravni EU prepoznano kot ena izmed prioritet v okviru bodoče evropske industrijske ter tudi inovacijske politike.

Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo je eden izmed 12-tih ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030 in je hkrati ključen dejavnik za uspeh dolgoročne Podnebne strategije 2050 tako na EU kot na nacionalni ravni. Industrija v EU se namreč sooča s štirimi glavnimi izzivi: prevelike količine odpadkov in nizka snovna učinkovitost; naraščanje cen surovin; stroškovna struktura proizvodnje, kjer materialni stroški podjetij predstavljajo 45 % vseh stroškov; ter visoka uvozna odvisnost EU, tako glede surovin kot tudi energije. Prehod v krožno gospodarstvo bi omogočilo, da odpadki ene industrije postanejo surovina za isto ali drugo industrijo. To pa bi poleg doseganja okoljskih ciljev pomenilo tudi uresničevanje gospodarskih ciljev preko večje učinkovitosti in konkurenčnosti podjetij ter nenazadnje tudi socialnih ciljev v obliki novih, kakovostnih zaposlitev.

Slovenija bo sprožila tudi razpravo o t.i. Družbi 5.0 in možni podpori podjetjem pri uvajanju in uporabi umetne inteligence v poslovnih procesih. Industrija 4.0 se namreč pretežno ukvarja z industrijsko proizvodnjo in izmenjavo informacij med podjetji, stroji in procesi. Družba 5.0 pa upošteva razpoložljivost velikih podatkov poleg vse močnejše umetne inteligence. To omogoča nove načine poslovnih, tehnoloških in socialnih interakcij, kar bo spremenilo ne le industrijski sektor, ampak tudi celotno družbo. V družbi 5.0 se tehnologije (kot so zaznavanje, robotika, komunikacija, veliki podatki in računalništvo v oblaku) združijo, kar omogoča razvoj novih rešitev, ki so bile do sedaj nerešljive. Umetna inteligenca bi tako lahko odigrala ključno vlogo tudi pri soočanju z družbenimi izzivi, kot so staranje prebivalstva, okoljski izzivi, zdravje itd.

Slovenija pa si bo prizadevala tudi za nadaljnjo krepitev digitalne dimenzije notranjega trga za podjetja in potrošnike ter odpravo nepotrebnih ovir na področju digitalizacije.

Turizem je eden od ključnih sektorjev EU gospodarstva. Trajnostna komponenta turizma je glede na globalne izzive čedalje bolj pomembna. Slovenija kot ena od vodilnih držav na svetu na področju trajnostnega turizma bo v času svojega predsedovanja izpostavila to področje in o njem odprla razpravo na EU ravni. Poleg tega pa bo Slovenija leta 2021 skupaj s portugalsko regijo Coimbra Evropska gastronomska regija, ki združuje ne samo pripravo dobre hrane, pač pa poudarja lokalno pridelane sestavine in trajnost.