MOP podpira mlade v boju proti podnebnim spremembam – Srečanje z delegatom Mladinskega podnebnega vrha v New Yorku

  • Ministrstvo za okolje in prostor
Državni sekretar Marko Maver je sprejel mladinskega delegata pri Organizaciji Združenih narodov (ZN) Patrika Boleta, ki se bo kot predstavnik mladih iz Slovenije udeležil Mladinskega podnebnega vrha (sobota, 21. september) ter Podnebnega akcijskega vrha (ponedeljek, 23. september) v New Yorku. Državni sekretar mu je predstavil vsebino in aktivnosti Ministrstva za okolje in prostor (MOP) na področju podnebnih sprememb, pa tudi širše v zvezi s pripravami na vrh. Minister Simon Zajc ob tej priložnosti poudarja, da podpira vse aktivnosti različnih organizacij, ki si prizadevajo za boj proti podnebnim spremembam, še posebej pa mlade, ki so glavni nosilec izvajanja aktivnosti na tem področju. Izpostavil je tudi oblikovanje predloga Zakona o podnebni politiki, ki ga je MOP 12. septembra podal v enomesečno javno obravnavo. Glavni cilj zakona je doseči ogljično nevtralnost – to je ničelno stopnjo neto emisij TGP za obdobje do leta 2050.

MOP je maja 2019 tudi podal pojasnila na poziv Mladih za podnebno pravičnost. Med drugim bo Vlada RS na predlog MOP z namenom vzpostavitve dolgoročnega in stabilnega koncepta naslavljanja problematike podnebnih sprememb pripravila dolgoročno podnebno politiko Slovenije do leta 20150 – »Slovenija in zdrav planet«, na Ministrstvu za infrastrukturo bo potekal obsežen proces prenosa zadnjega svežnja energetske zakonodaje »čista energija za vse«, že poteka priprava celovitega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa pripravlja strateški načrt Skupne kmetijske politike, kjer bo še večji poudarek dan prispevku kmetijstva za okolje, naravo in podnebje.

Mladinski podnebni vrh

Mladinskega podnebnega vrha, ki poteka v organizaciji posebne odposlanke Generalnega sekretarja ZN za mlade, se bo udeležilo več kot 500 mladih iz vsega sveta. Podnebni vrh bo tako največje srečanje mladih voditeljev v ZN v zgodovini. Na vrhu se bo odvijal celodnevni program, ki bo združil mlade aktiviste, inovatorje, podjetnike in ustvarjalce sprememb, ki so zavezani boju proti podnebnim spremembam. Vrh bo akcijsko-naravnan, medgeneracijski in vključujoč, z enako zastopanostjo mladih voditeljev z vseh slojev življenja.

Podnebni akcijski vrh

Globalno segrevanje in podnebne spremembe postajajo ena izmed najbolj perečih globalnih problemov s katerim se trenutno sooča mednarodna skupnost, vendar ambicije nacionalnih podnebnih politik v globalnem seštevku odstopajo od zastavljenih podnebnih ciljev skladno z znanstvenimi dognanji (Poročilo IPCC). Zato bo Generalni sekretar ZN António Guterres 23. septembra v New Yorku organiziral Podnebni akcijski vrh z namenom krepitve ambicij in hitrejših podnebnih ukrepov za doseganje ciljev Pariškega sporazuma in Ciljev trajnostnega razvoja iz Agende 2030. 

Predlog Zakona o podnebni politiki

Zakon o podnebni politiki vzpostavlja mehanizme, preko katerih se bo podnebna politika izvajala v vseh sektorjih za doseg zastavljenih ciljev. Ti mehanizmi so:

  • dolgoročna podnebna strategija, ki bo analizirala stanje in določila cilje glede emisij TGP za leta 2030, 2040 in 2050;
  • nacionalni energetsko-podnebni načrti, ki bodo kot programski dokument operacionalizirali podnebno strategijo in določili vmesne cilje ter ukrepe za njihovo doseganje;
  • letno poročilo kot instrument spremljanja uspešnosti izvajanja podnebne politike,
  • ustanovitev Podnebnega sveta kot posebnega strokovnega posvetovalnega telesa Vlade Republike Slovenije,
  • podnebni dan vsak tretji četrtek v mesecu oktobru, ko se bodo izvajale dodatne aktivnosti za podporo podnebni politiki.

Zakon o podnebni politiki določa okvir za vzpostavitev podnebne politike v  Sloveniji, medtem ko bo podnebna politika natančneje določena ter operacionalizirana v dolgoročni podnebni strategiji, NEPN-u, ter v preostalih razvojnih sektorskih dokumentih. Temu pa seveda sledijo tudi ustrezne prilagoditve posameznih sektorskih predpisov, če bo potrebno. V predlaganem zakonu opredeljeni cilji sledijo podnebnim ciljem Pariškega sporazuma, ki ga je leta 2016 ratificirala tudi Slovenija in se začne izvajati januarja 2021.

Zaradi razsežnosti podnebnih sprememb, njene medsektorske in meddržavne narave je ključno, da Slovenija sprejme Zakon o podnebni politiki s katerim bo celovito uredila mehanizme in okvir za zmanjševanje vplivov podnebnih sprememb. Na področje urejanja tega zakona vpliva tudi Uredba o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (2018/19999) v delu, ki se nanaša na sprejem dolgoročne podnebne strategije ter celovitega nacionalnega energetsko-podnebnega načrta.

Osnovni namen in cilj podnebne politike je, da do sredine tega stoletja zagotovi prehod v trajnostni razvoj gospodarstva in družbe, ki temelji na neto ničelnih emisijah toplogrednih plinov (TGP), obnovljivih virih energije, trajnostni proizvodnji in potrošnji v mejah zmogljivosti planeta ter v koreniti spremembi našega razmišljanja in življenjskega sloga.

Na vrh strani