V nagovoru je spomnil, da nas že skoraj tri četrtine stoletja vodijo temeljna načela, kot so suverena enakost vseh držav, kolektivna varnost, razvoj mednarodnega prava in izpolnjevanje obveznosti v dobri veri, mirno reševanje sporov, prijateljsko sodelovanje med državami, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

»Spoštovanje teh temeljnih načel pod okriljem Združenih narodov nam preprečuje, da bi zdrsnili v svetovni kaos in globalno vojno. Živimo v povezanem svetu – takšnem, v katerem imamo vsi delež pri uspehu drug drugega. Naša zavezanost multilateralizmu izhaja iz naših vrednot in močnega prepričanja, da se današnje globalne problematike lahko lotevamo le kolektivno. Nacionalizem in populizem ustvarjata privlačno leporečje. Vendar pa je iskanje resničnih rešitev za naše težave običajno zapleteno in težko, zato je potrebno širše soglasje. Prav zato smo tu, da v dialogu in medsebojnem spoštovanju različnosti iščemo rešitve za svetovne in regionalne probleme.«

Učinkovitemu multilateralizmu dodaja svoj glas tudi Slovenija, je poudaril predsednik vlade, ob tem pa za ključna izpostavil tri področja: pravna država in človekove pravice, boj proti podnebnim spremembam ter trajnostne razvojne cilje in izzive, povezane z novimi tehnologijami.

Predsednik vlade Šarec je spomnil tudi, da se je v zadnjih sedmih desetletjih zaščita človekovih pravic krepila, vendar napredka nikoli ne smemo imeti za samoumevnega. »Upreti se moramo vsem poskusom oslabiti obstoječo zaščito človekovih pravic. To je največje bogastvo, ki ga lahko in moramo prenesti na svoje otroke.« Spomnil je na potrebno zaščito napredka glede enakosti spolov, na pravice starejših in pobudo generalnega sekretarja OZN »Circle of Leadership« za preprečevanje spolnega izkoriščanja in zlorab ter odzivanje nanje.

Poudaril je tudi, da je v primeru kršitev hiter in odločen odziv na obsežne kršitve človekovih pravic ključnega pomena, da se krize ne razvijejo v polne konflikte. »Zato pozivam člane Varnostnega sveta OZN, naj podprejo kodeks ravnanja v zvezi z množičnimi grozodejstvi in ​​se vzdržijo uporabe veta v primerih množičnih grozodejstev.«

Navezal se je tudi na regijo Zahodni Balkan in znova spomnil, da bo Slovenija še naprej podpirala stabilnost in evropsko usmerjenost Zahodnega Balkana. »Aktivno spodbujamo regionalno sodelovanje, reformni napredek na poti v EU, podpiramo regionalno spravo in spodbujamo pozitivno prihodnost za mlade.«

Za pomoč državam pri kaznovanju storilcev je Slovenija skupaj z več drugimi državami podala pobudo o pogajanjih o večstranski pogodbi o medsebojni pravni pomoči in izročitvi za pregon doma najhujših mednarodnih zločinov. Zahvaljujemo se vsem državam, ki so doslej izrazile podporo pobudi, zdaj je 69 držav; iskreno upamo na nadaljnje povečanje podpore v mesecih pred začetkom pogajanj o pogodbi prihodnjo pomlad.

Pritegnitev mladih v svetovnem merilu v boju proti podnebnim spremembam je po mnenju predsednika vlade ključna in ustvarja občutek nujnosti. Nadaljeval je, da izčrpavanje naravnih virov, zlasti vode, prinaša neenakost in tveganje za konflikte. Tudi zato je nujno, da razmislimo o svojih gospodarskih modelih in te naredimo trajnostne. »Krožni ekonomski model, kjer se sredstva zmanjšujejo, ponovno uporabljajo in reciklirajo, je neločljivo povezan z izvajanjem Pariškega sporazuma in Agende za trajnostni razvoj 2030.«

Poudaril je še, da je za Slovenijo prehod v trajnostno in zeleno gospodarstvo strateška prednostna naloga. Slovenija bo še naprej podpirala izvajanje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, v tem okviru pa bomo posebno pozornost namenili trajnostni rabi in upravljanju naravnih virov, zlasti vode, spodbujanju krožnega gospodarstva ter ohranjanju in varstvu biotske raznovrstnosti. Slovenija bo še naprej prispevala tudi k izvajanju Agende 2030.

Ob koncu je predsednik vlade omenil tehnološki napredek, ki danes zagotavlja ogromne koristi zaradi povečane produktivnosti in kakovosti bivanja, hkrati pa prinaša nova tveganja za države in posameznike. »Ker vse več ljudi izkorišča prednosti umetne inteligence, se moramo na izziv t. i. algokracije bolje pripraviti, tudi z urejanjem vpliva umetne inteligence na varstvo človekovih pravic«.

Poudaril je, da ga še posebej veseli, da bo ob podpori Unesca prvi evropski center za raziskovanje umetne inteligence prav v Ljubljani. V povezavi s centrom, katerega cilj bo zagotoviti odprto okolje s poudarkom na upravljanju in politikah v zvezi z umetno inteligenco, je predsednik vlade Šarec izrazil tudi upanje oziroma pričakovanje za dokončno potrditev Združenih narodov na novembrski konferenci Unesca.

»Verjamem, da moramo v tem kritičnem času uresničevati svoje ideje in ideale, ne pa jih opustiti. Moramo izraziti svoje najboljše upanje, in ne najglobljih strahov. Moramo zagotoviti dovolj močno vodstvo, ki bo prepoznalo, da imajo države skupne interese in da ljudje delijo splošna načela ter ideje v naši skupni človečnosti«, je sklenil svoje misli predsednik vlade.