Implementacijska skupina je obravnavala naslednje teme in izhodišča za razpravo, ki smo jih pripravili na Ministrstvu za pravosodje:

• rešitve glede normativne izvršitve odločb Ustavnega sodišča RS,
• dopolnitve glede ureditve položaja predkupnega upravičenca,
• ureditev izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije,
• izvajanje instituta poenostavljene prisilne poravnave,
• izvajanje postopka osebnega stečaja in postopka odpusta obveznosti,
• ureditev možnosti najema kredita za nakup premoženja v stečaju,
• spremembe na področju prekrškov in spremembe, povezane s postopkom nadzora nad delom stečajnih upraviteljev – vpogled v dokumentacijo in vpisnike,
• implementacija Direktive (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019.

V okviru analize izvajanja instituta poenostavljene prisilne poravnave je ministrstvo uvodoma predstavilo analizo postopkov poenostavljene prisilne poravnave in ugotovitve na podlagi te analize. Razprava članov implementacijske skupine je šla v smeri, da je treba institut poenostavljene prisilne poravnave obravnavati ob ugotovljenih rizikih in ga nadgraditi tako v smeri večjih varovalk, kot tudi, da se mikro in majhnim gospodarskim subjektom omogoči večja možnost orodij za prestrukturiranje, tudi v luči priprave na morebitno zaostrovanje gospodarskih pogojev na trgu.

Glede na dejstvo, da mora Republika Slovenija v svoj pravni red prenesti Direktivo (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 (Direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti), je primerneje, da se poenostavitve postopka, ki jih je prinesel postopek poenostavljene prisilne poravnave z namenom lažjega in hitrejšega prestrukturiranja manjšega gospodarstva, vključijo v okvir rednega postopka prisilne poravnave za majhna, srednja in velika podjetja  (pri tem pa se izključijo tiste rešitve, ki pomenijo največje finančno breme za dolžnika v postopku prestrukturiranja – revidiranje letnih poročil in poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij k načrtu finančnega prestrukturiranja). Na drugi strani pa je v tem postopku možen večji nadzor glede pregleda in preizkusa terjatev in s tem varovanja drugih upnikov, saj je v postopku postavljen upravitelj.

Razprava na implementacijski skupini je šla tudi v smeri, da so takšnih izjem in poenostavitev lahko deležni le tisti dolžniki, ki poleg tega, da izpolnjujejo kriterije za mikro družbe po pravilih ZGD-1, višina njihovih obveznosti, torej terjatev, ki so lahko predmet takšnega poenostavljenega prestrukturiranja, ne presega zakonsko določenega zneska, ki ga opredeli zakonodajalec (npr. 500.000 EUR). Prav tako so člani implementacijski skupine opozorili, da je z vidika omenjene Direktive vprašljiv privilegiran položaj države, ki velja za terjatve države iz naslova davkov, kot jih določa zakon, ki ureja davčni postopek.

Člani implementacijske skupine so v okviru razprave predlagali tudi, da je z vidika pravočasne priprave na morebitno novo gospodarsko krizo, nujno opraviti makroekonomsko oceno le-te in glede na ugotovitve ter na podlagi dosedanjih izkušenj izvajanja obstoječe ureditve v praksi proučiti in po potrebi spremeniti pravila, ki urejajo tako postopke prestrukturiranja kot tudi stečajne postopke, z namenom omogočiti gospodarstvu najustreznejše mehanizme za prestrukturiranje, pa tudi upnikom za dosego poplačila njihovih terjatev v primeru stečajev.