Višje pokojnine za bodoče upokojence

Spremembe pokojninske zakonodaje, ki so v celoti usklajene s socialnimi partnerji in potrjene v okviru Ekonomsko socialnega sveta, zasledujejo dva osnovna cilja, in sicer podaljševanje delovne aktivnosti in zagotavljanje primernega dohodka za varno starost ter posledično izboljšanje socialnega položaja vseh upravičencev do pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Posebna pozornost je posvečena zvišanju socialne varnosti najranljivejših skupin v okviru pokojninskega sistema.

Poglavitne spremembe zakonodaje v okviru obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zajemajo:

• zvišanje odmernega odstotka in s tem izboljšanje socialne varnosti prejemnikov najnižje starostne, invalidske in družinske pokojnine ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja,
• spodbude za ostajanje v zavarovanju ter
• zagotavljanje sočasnega prejemanja večjega dela pokojnine in opravljanja dela upokojencev.

Predlog zakonodajnih sprememb tako zasleduje izboljšanje socialnega položaja vseh upravičencev do pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, z več ukrepi pa obravnava tudi izboljšanje socialnega položaja upravičencev do pravic iz invalidskega zavarovanja. Spremembe vključujejo zvišanje odmernega odstotka tako za moške in ženske na 63,5 %, s tem pa tudi višjo socialno varnost za prejemnike najnižjih pokojnin, starostnih, invalidskih, vdovskih in družinskih pokojnin. Zvišanje odmernega odstotka bo pozitivno vplivalo tudi na višjo odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja, saj so ta po ZPIZ-1 in ZPIZ-2 dokaj nizka.

V zvezi z dvigom odmernega odstotka je bil usklajen predlog odmerne lestvice z izhodiščnim odstotkom 29,5% za oba spola, dodatnimi 1,36% za vsako nadaljnje leto in 63,5% za 40 let pokojninske dobe za oba spola. Sprejet je bil tudi predlog za uvedbo dodatnega odmernega odstotka za vsakega rojenega ali posvojenega otroka v višini 1,36% na otroka in za največ tri otroke, in sicer z možnostjo izbire te pravice v odnosu do pravice znižanja starosti zaradi otrok (opcija ali/ali). Sprejet je bil tudi predlog šestletnega prehodnega obdobja za dvig odmernega odstotka za moške.

V zvezi z ureditvijo t.i. »dvojnega statusa« je bil dosežen kompromisni dogovor glede rešitve, ki jo je predlagalo MDDSZ in ki nadgrajuje obstoječi sistem izplačevanja 20% pokojnine. Predlog predvideva, da posameznik v prvih treh letih po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev pod pogojem vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas pridobi še 40% starostne pokojnine, po treh letih pa se ta del zniža na 20 %. Z namenom spodbujanja podaljševanja delne aktivnosti posameznikov vsaj za 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, se spreminja tudi določitev višine delne pokojnine. Za te posameznike se delna pokojnina odmeri v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa in se nato poviša še za sorazmerni del zneska, ki bi se lahko izplačeval posamezniku, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev in je še nadalje vključen v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.

Obenem posodobitev zakona vključuje tudi nujne spremembe na področju izvajanja poklicnega zavarovanja, v slovenski pravni red pa se prenašajo tudi določbe Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje.

Zvišanje minimalnega zneska denarnega nadomestila za brezposelnost na 530,19 €

Predlog zakonodajnih sprememb na področju trga dela predvideva zvišanje minimalnega zneska denarnega nadomestila za brezposelnost, in sicer iz 350 EUR bruto na 530,19 EUR bruto. S tem izenačujemo višino nadomestila z osnovnim zneskom minimalnega dohodka, ki danes znaša 402 EUR neto.

Za aktivacijo starejših brezposelnih oseb se za te osebe spreminjajo tudi pogoji pri določitvi trajanja denarnega nadomestila. Tako se prejemanje denarnega nadomestila v trajanju 19 mesecev predvideva za zavarovance, starejše od 53 let, ob sočasnem izpolnjevanju pogoja zavarovalne dobe več kot 25 let. Prejemanje denarnega nadomestila v trajanju 25 mesecev pa se predlaga za zavarovance, starejše od 58 let in z zavarovalno dobo več kot 28 let.

Popravljajo se tudi pravila sankcioniranja kršitev. Po novem namreč brezposelnih oseb, ki bodo npr. ali odklonile vključitev v program aktivne politike zaposlovanja ali odklonile primerno ali ustrezno zaposlitev, zavod ne bo več vodil v evidenci brezposelnih oseb.

Novost se predvideva tudi za državljane tretjih držav, saj se zanje za vodenje oziroma vpis v evidenco brezposelnih oseb uvaja dodaten pogoj, to je znanje slovenskega jezika na ravni A1. Za državljane EU, EGP in Švicarske konfederacije pa se predlaga, da se vključitev teh oseb v tečaj in izpit iz znanja slovenskega jezika na ravni A1 določi kot način aktivnega iskanja zaposlitve. Ob tem poudarjamo, da predlog zakona upravičencem v nobenem primeru ne odreka pravice do denarnega nadomestila. Predlog zakona tujcu, ki bo pred nastankom brezposelnosti izpolnil pogoje za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila, zagotavlja uveljavitev in koriščenje omenjene pravice v celoti.

Predvidene so tudi spremembe pri omejitvah začasnega ali občasnega dela upokojencev, upokojencu se omogoča delo do 90 ur, tri mesece v koledarskem letu ob tem, da ostaja letno število ur nespremenjeno, torej 720 ur, predlagana je ukinitev soglasja s strani ministrstva za delodajalce, ki imajo več kot 1.250 zaposlenih delavcev, določajo pa se tudi nove omejitve opravljenega števila ur začasnega ali občasnega dela upokojencev pri delodajalcih, ki zaposlujejo več kot 100 delavcev.

V sklopu predlogov sprememb se zagotavlja tudi večja možnost vključevanja v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja tistim brezposelnim osebam, ki so bile pred nastopom materinskega, očetovskega ali starševskega dopusta prijavljene v evidenci brezposelnih oseb.

Potek socialnega dialoga

V obdobju od aprila do septembra letošnjega leta je bilo izvedenih osem krogov pogajanj, pri čemer so se pogajanja zaključila 20. septembra. Predlogi novel zakonov so bili tudi v javni obravnavi, ki je trajala od 17. julija do 2. septembra. Socialni partnerji so bili tekom celotnega pogajalskega procesa soglasni v pripravi celovite reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja.