Po 100 % razbremenitvi regresa vseh prispevkov in dohodnine do višine povprečne plače, na podlagi katere se je država že v letošnjem letu v korist zaposlenih odpovedala 90 milijonom evrov, vlada nadaljuje s prizadevanji za davčno optimizacijo. V DZ tako pošilja predloge novel Zakona o davčnem postopku, Zakona o dohodnini, Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.

V okviru sprememb dohodninske lestvice bomo zvišali zgornje meje davčnih razredov in za eno odstotno točko znižali davčno stopnjo v 2. in 3. razredu dohodninskem razredu (na 26 % in 33 %), splošno olajšavo bomo dvignili s 3.302,70 evra na 3.500 evrov, hkrati pa bomo uvedli tudi linearno dodatno splošno olajšavo za nižje prejemke oziroma vse dohodke do letne višine 13.316 evrov. Z uvedbo linearnosti in dvigom splošne olajšave bomo preprečili, da prejemniki minimalne plače zaradi letošnjega dviga minimalne plače ne bi bili več upravičeni do najvišje dodatne splošne olajšave. Omenjene spremembe na dohodninski strani skupaj predstavljajo izpad v višini 138 milijonov evrov.

Na strani obremenitve kapitala bomo uvedli 7 % minimalno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO), s čimer bomo omejili davčno osnovo, do katere lahko podjetja uveljavljajo davčne olajšave in prenesene izgube. Iz tega naslova pričakujemo pozitivne učinke v višini 47 milijonov evrov. Zvišanja nominalne stopnje DDPO v letu 2020 predlogi sprememb ne predvidevajo.

Poleg tega bomo zvišali stopnjo davkov za dohodke iz kapitala, za izvedene finančne instrumente in za dohodke iz oddajanja premoženja v najem, in sicer s 25 % na 27,5 %. V primeru obdavčitve dobičkov iz kapitala in izvedenih finančnih instrumentov velja omeniti še, da se bo zniževanje stopnje glede na dobo imetništva spremenilo, in sicer v primeru dobe lastništva od pet do deset let se bo stopnja znižala na 20 %, v obdobju od deset do 15 let na 15 %, v naslednjih petih letih na 10 %, po 20 letih pa se tako kot doslej ohranja stopnja 0. V primeru davka za dohodke iz oddajanja premoženja v najem pa se zvišuje odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, in sicer z 10 % na 15 %. Iz tega naslova načrtujemo pozitivne učinke v višini 17 milijonov evrov.

Za kritje izpada iz naslova razbremenitve dela bodo pomembni tudi mehki ukrepi Finančne uprave RS v smeri povečanja prostovoljnega plačevanja davkov in izboljšanja učinkovitosti nadzornih organov. Ti se bodo odrazili predvsem na izboljšanju izborov zavezancev za nadzor, izboljšanju učinkovitosti na področju nadzora obračunov (prek vedno večje uporabe podatkov iz avtomatične mednarodne izmenjave informacij) kot tudi v zagotavljanju boljših storitev za zavezance ter poenostavljanju upravnih postopkov (prek širitve plačilnih metod in uvajanja mobilnih aplikacij).

Z novelo Zakona o dohodnini znižujemo tudi višino bonitete za zasebno uporabo službenih vozil na električni pogon, kar bo imelo pomembne učinke na promocijo vozil na električni pogon. Uporabniki službenih vozil so tisti, ki prevozijo nadpovprečno število kilometrov, zato je zmanjševanje emisij pri takih uporabnikih še posebej pomembno. Pomembno je tudi, da so vozila na električni pogon tudi energetsko varčnejša od vozil na fosilna goriva. Boniteto znižujemo za 1,2 odstotne točke, in sicer z 1,5 % na 0,3 % nabavne vrednosti vozila mesečno.