Na povabilo ministra za kmetijstvo Češke Republike, Miroslava Tomana, se je ministrica dr. Aleksandra Pivec udeležila zasedanja ministrov za kmetijstvo razširjene Višegrajske skupine (Češke, Poljske, Slovaške in Madžarske s Slovenijo, Bolgarijo, Romunijo, Hrvaško in Avstrijo). Srečanja se je udeležil tudi predsedujoči Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo, finski minister Jari Leppä. Gre za prvo srečanje kmetijskih ministrov, odkar je predsedovanje Višegrajski skupini prevzela Češka. Glavne teme današnjih pogovorov ministrov Višegrajske skupine so bile Skupnja kmetijska politika po letu 2020, gozdarstvo ter izmenjava stališč glede pojavnosti afriške prašičje kuge.

 V razpravi o prihodnji Skupni kmetijski politiki, so se ministri osredotočili na vprašanje glede letnega okvirja uspešnosti za spremljanje mejnikov. Po besedah ministrice dr. Aleksandre Pivec Slovenija pozdravlja premik pri črpanju sredstev skladov na ravni države članice od preverjanja izpolnjevanja pogojev upravičenosti k spremljanju doseganja ciljev. »Menimo pa, da bo postavljanje letnih mejnikov in zlasti letno preverjanje dosežkov, tako na finančnem področju kot na področju kazalnikov, pripeljalo do dodatne administracije in nepotrebnega spreminjanja strateškega načrta. Zato predlagamo, da se mejniki preverijo enkrat v programskem obdobju in na koncu programskega obdobja«. Po mnenju Slovenije, mora biti sprejet tak izvedbeni model, ki bo omogočil enostavno programiranje in morebitno spreminjanje strateških načrtov in poenostavitve pri izvajanju tako za kmete kot za administracijo. Ministri so razpravljali tudi o vprašanju, ali je uvedba resničnega kmeta v smislu, kot ga razlaga Evropska Komisija, tj. z obveznim spremljanjem gospodarskih dejavnosti ne le upravičenca, temveč tudi subjektov, povezanih z upravičencem, učinkovita. Pri vprašanju glede uvedbe obvezne ali prostovoljne uvedbe t.i. eko shem za kmete, pa je ministrica izpostavila, da Slovenija zagovarja prostovoljnost glede izvajanja eko-sheme za kmete.

 V razpravi na temo gozdarstva, so ministri v ospredje postavili vprašanje, ali je gozdarski sektor zadovoljivo podprt z ustreznimi finančnimi ukrepi, ki omogočajo pravočasen in učinkovit odziv na podnebne spremembe in škodo v gozdovih. Slovenija je glede tega mnenja, da bi bilo potrebno dosedanje ukrepe Programa razvoja podeželja 2014-2020 modificirati. »Predlagamo, da se lahko sredstva EKSRP koristijo za sanacije tudi manjših ujm, ne samo velikih, ki so razglašene za naravno nesrečo v posamezni državi. To izvajanje je predvsem pomembno za države, ki še nimajo vzpostavljenih nacionalnih katastrofičnih fondov«. Po mnenju ministrice bi upravno breme zmanjšali s tem, da ne bi bilo potrebno za vsako naravno nesrečo posebej prijavljati sheme državnih pomoči. Sicer pa aktualna dogajanja, povezana s  podnebnimi spremembami in sanacijami  posledic naravnih ujm v gozdovih (žledolomi, vetrolomi, prenamnožitve podlubnikov,..) po besedah dr. Aleksandre Pivec, postavljajo nove izzive pri prihodnjem zagotavljanju trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi in posledično pri zagotavljanju zelenih delovnih mest na podeželju. V razpravi na temo gozdarstva so države izpostavile tudi raziskovalne teme v zvezi z gospodarjenjem z gozdovi in kmetijstvom, ki so del biogospodarstva in se zdijo državam najpomembnejše.

 Ministri so izmenjali tudi stališča glede pojavnosti afriške prašičje kuge. Slovenija se zaveda tveganja, ki ga predstavlja Afriška prašičja kuga. Ministrica je v razpravi poudarila, da pred velikimi izzivi ni le prašičerejski sektor temveč tudi upravljalci s populacijami divjih prašičev v Evropi. »Zato je potreben harmoniziran pristop EU v boju proti tej prenosljivi bolezni, Slovenija pa se pri pripravi ukrepov za preprečevanje ter v pripravah na pojav APK na svojem ozemlju vse bolj zaveda težav, ki jih za uresničevanje oziroma učinkovito izvajanje ukrepov predstavljajo nekatera nejasna in marsikdaj tudi protislovna pravila«. Zato je Slovenija mnenja, da je potrebno jasno zapisati tiste ukrepe, ki so nedvoumno učinkoviti.

 Na koncu zasedanja so ministri sprejeli tudi skupno deklaracijo razširjene višegrajske skupine o gozdovih, trajnostnem upravljanju z gozdovi in prilagajanju na podnebne spremembe, ki vključuje glavne izzive in najbolj pomembne teme za gozdarski sektor. Z deklaracijo so pozvali Evropsko komisijo k uveljavitvi aktivnosti za upoštevanje trenutnega stanja gozdov zaradi preteklih ujm pri določitvi referenčnih vrednosti, v odnosu na LULUCF direktivo in zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev ter znižanje administrativnih ovir pri odpravi posledic podnebnih sprememb. Ministri so podpisali tudi skupno deklaracijo glede afriške prašičje kuge, s katero se zavzemajo za jasna proporcionalna in učinkovita pravila, vključno z zagotavljanjem primernega sofinanciranja, kar bo omogočalo k hitremu in učinkovitemu obvladovanju in izkorenijanju APK v EU in širši regiji.