Udeležence plenarne razprave so uvodoma pozdravili ministrica dr. Pivec, predsednik državnega zbora mag. Dejan Židan, direktorica za razvoj podeželja na Evropski komisiji Silvia Michelini in sopredsednik Evropskega podeželskega parlamenta in član Društva za razvoj slovenskega podeželja Goran Šoster.

Ministrica Pivec je uvodoma izpostavila, da podeželje obsega kar 80 % slovenskega ozemlja, a zavedanje o njegovem pomenu v slovenski družbi ni zadostno. »Dogodki, kot je podeželski parlament, so zato zelo dragoceni, saj po eni strani pripomorejo k dvigu zavedanja med širšo javnostjo, po drugi pa so priložnost za sodelovanje med stroko in kmeti.«

To sodelovanje je še zlasti pomembno v obdobju oblikovanja skupne kmetijske politike po letu 2020. »Eden naših glavnih ciljev je, da kmetom v teh zahtevnih časih povrnemo ugled in jim zagotovimo ustrezne pogoje za delo in preživetje. Ker se bodo evropska sredstva v prihodnje zmanjševala, mora kmetijstvo postati bolj odporno – ne samo v finančnem smislu, temveč tudi v luči podnebnih sprememb, katerih posledice čutijo tudi slovenski kmetje. Prihodnost slovenskega kmetijstva mora temeljiti na znanju, kreativnosti, podjetništvu in povezovanju.«

Ministrica je nadalje poudarila, da so se priprave nove strategije razvoja slovenskega kmetijstva, ki bo sledila reformi skupne kmetijske politike, na ministrstvu lotili z izredno resnostjo. »Reformo SKP in z njo povezan strateški načrt pripravljamo v tesnem sodelovanju s strokovnjaki, socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami. Zato me zelo veseli, da je skupna kmetijska politika po 2020 tudi glavna tema tokratnega podeželskega parlamenta, saj je to odlična platforma za vključitev vseh zainteresiranih v aktualno razpravo.«

Predsednik državnega zbora mag. Dejan Židan je opozoril predvsem na problematiko okoljsko-podnebnih sprememb in pomen samooskrbe. »Pričakovanja družbe na področju kmetijstva in pridelave hrane so velika, še zlasti v luči spopadanja z okoljsko-podnebnimi spremembami. Glavna naloga kmetijstva je zagotavljanje prehranske varnosti, zato moramo kmetijsko proizvodnjo ohraniti. Spremembe so nedvomno potrebne, a ideje, da naj v Sloveniji ne bi bilo proizvodnje hrane, so nevarne.« O okoljsko-podnebnih spremembah bodo razpravljali tudi prihodnji mesec v državnem zboru.

Po besedah Silvie Michelini z Generalnega direktorata Evropske komisije za kmetijstvo so podeželski parlamenti dragocen forum za prikaz prednosti podeželskih območij,  pa tudi prostor za izmenjavo idej o tem, kako se spoprijeti z izzivi, s katerimi se danes sooča evropsko podeželje. »Slovenski podeželski parlament je pri tem še posebej uspešen.«

Sopredsednik Evropskega podeželskega parlamenta Goran Šoster je poudaril, da so podeželski parlamenti po Evropi pomembni ne samo z vsebinskega, temveč tudi metodološkega vidika. »Predvsem pa bi želel izpostaviti posebnost slovenskega podeželskega parlamenta z vidika povezovanja politike in civilne družbe. Nekateri nacionalni podeželski parlamenti po Evropi imajo težave, kako biti slišan v politiki, v Sloveniji pa ima Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posluh za mnenje civilne družbe in dejavno sodeluje pri pripravi in sooblikovanju vsebin.«

Na prvi panelni razpravi, na kateri je sodeloval predsednik DZ mag. Dejan Židan, so predstavili zaključke delavnic o biotski raznovrstnosti, podnebnih spremembah in učinkovitem upravljanju naravnih virov ter kakovosti hrane, zdravja in dobrobiti živali.

Rezultate delavnic o socialni vključenosti in lokalnem razvoju na podeželskih območjih, mladih in novih kmetih ter verigah vrednosti so predstavili na drugi panelni razpravi z gostjo generalno direktorico Darjo Majkovič.

Ministrica Aleksandra Pivec je bila gostja zadnje panelne razprave, na kateri so povzeli zaključke delavnic o podpori vzdržnim dohodkom kmetij, krepitvi tržne usmerjenosti in povečanju konkurenčnosti ter prenosu znanja, inovacij in digitalizaciji v kmetijstvu.

Ob koncu zasedanja se je Goran Šoster zahvalil vsem udeležencem za dragocen prispevek in poudaril, da je podeželski parlament odličen primer sodelovanja, ministrica Pivec pa je pohvalila veliko število mladih udeležencev in se jim zahvalila za konstruktiven pristop. Zagotovila je, da bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaključke delavnic in plenarne razprave uporabilo pri pripravi strateškega načrta Skupne kmetijske politike 20221-2027.

Podeželski parlament na pobudo Društva za razvoj slovenskega podeželja soorganizirajo partnerji Mreže za podeželje v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter lokalnima partnerjema LAS Haloze in Občino Majšperk. Na njem sodelujejo predstavniki lokalnih akcijskih skupin, nevladnih organizacij, javne uprave, svetovalnih institucij ter kmetje in podjetniki.

Prvi nacionalni podeželski parlament se je odvil na Švedskem leta 1989, sledile pa so  ustanovitve nacionalnih podeželskih parlamentov v številnih državah EU, od leta 2011 tudi v Sloveniji. Leta 2013 je bil vzpostavljen tudi evropski podeželski parlament, njegovo četrto zasedanje bo novembra v Španiji.  

 Več informacij:

• spletni strani programa razvoja podeželja in
• spletni strani Društva za razvoj slovenskega podeželja.