Z delovanjem sveta želi vlada omogočati in pospeševati vključevanje zamejskih Slovencev v družbeno in politično življenje matičnega naroda. Uveljavljanje in razvijanje skupnega slovenskega kulturnega prostora ter prizadevanje za ohranitev in krepitev Slovenstva v skupnem slovenskem prostoru spada med poglavitne in stalne naloge Republike Slovenije. Skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je tako neločljiv del zunanje politike Republike Slovenije.

Slovenija si kljub na svoje omejene možnosti (med njimi tudi finančne) in glede na svojo velikost zelo prizadeva izpolnjevati svoje obveznosti do Slovencev, ki bivajo izven matične domovine in se želi z njimi tudi čim bolj povezovati na vseh področjih njihovega delovanja. Kljub temu pa zmeraj ostajajo neizkoriščene možnosti in izzivi na različnih področjih (znanosti, gospodarstva, medijev, mladih, kulture in jezika, čezmejnega sodelovanja, športa itd.), ki lahko pripomorejo k še učinkovitejšemu povezovanju in uveljavitvi skupnega slovenskega kulturnega prostora.

Svet je danes razpravljal o mladih zamejskih Slovencih v skupnem slovenskem kulturnem prostoru in vprašanju zastopanosti Slovencev zunaj meja RS v Državnem zboru Republike Slovenije. Na svetu je bilo ugotovljeno, da je naložba v mlade nujna za razvoj in obstoj manjšine, zato je potrebno podpirati povezovanje mladih v organizacije, društva in druga interesna združenja in krepiti sodelovanje Slovenije z mladimi, ki živijo zunaj meja RS. Izpostavljena je bila potreba po okrepitvi podpore ohranjanju slovenskega jezika, iskanju načinov, ki bodo mlade iz zamejstva še bolj povezala z Slovenci v Sloveniji (šolska partnerstva, izmenjave, lažji dostop do študija v Sloveniji, dodatno štipendiranje, izmenjave jezikovnih asistentov, dodatna raziskovalna središča, boljša dostopnost do slovenskih radijskih in televizijskih sprejemov v zamejstvu, čezmejni mladinski turizem itd.) ter bodo pomagali zajeziti »beg možganov« mladih iz območjih avtohtone poselitve in krepili jezikovno kompetenco mladih.

Člani sveta so se strinjali, da bo skupni slovensko kulturni in gospodarski prostor tudi dejansko živel, če si bomo vsi skupaj prizadevali reševati vprašanja in izzive med Slovenijo in sosednjimi državami, ki se nanašajo na položaj avtohtone narodne skupnosti. Pri tem je bila izpostavljena potreba po okrepljenih skupnih prizadevanjih za spremembo pravnih okvirov znotraj katerih lahko slovenska manjšina deluje in se razvija v sosednjih državah. Predstavniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah so med drugim izpostavili tudi pomen uspešnega razvoja Republike Slovenije ter da je za dolgoročno ohranjanje slovenske identitete potrebna jezikovna strategija za ohranjanja slovenskega jezika v zamejstvu, nadaljnja krepitev čezmejnega povezovanja in podpora skupnim čezmejnim projektom, ki doprinašajo tudi k razvoju območja, kjer prebiva in deluje avtohtona slovenska narodna skupnost. Prav tako je bila izpostavljena potreba po večji prepoznavnosti Slovencev v zamejstvu v Sloveniji, tudi v slovenskih učbenikih, in želja po večji medijski podpori vsebinam, ki so del vsakdana rojakov v zamejstvu.

Glede zastopanosti Slovencev zunaj meja RS v Državnem zboru Republike Slovenije je bilo izpostavljeno tudi vprašanje praktičnih vidikov izbora in izvolitve teh predstavnic/predstavnikov v držani zbor, pri tem upoštevanje ustrezne zastopanosti Slovencev izven meja širom celin, kot tudi na območjih poselitve slovenske avtohtone narodne skupnosti v sosednjih državah.

Ljubljana, 9. oktober 2019