Makedonski in slovenski premier sta v pogovoru največ časa namenila pregledu dvostranskega sodelovanja med državama in opredelitvi možnosti za njegovo poglobitev. Ocenila sta, da je sodelovanje med državama zelo dobro oziroma partnersko. Vzpostavljeno je na tako rekoč vseh področjih, za kar obstaja tudi ustrezna pravna podlaga. Predsednika vlad sta izrazila zadovoljstvo z rednim političnim dialogom med državama na vseh ravneh in interes za nadaljnje intenzivno sodelovanje.

Sogovornika sta izmenjala oceni o razmerah v regiji in drugih aktualnih mednarodnih vprašanjih, povezanih z migracijami, varnostjo in prihodnostjo Evropske unije, ki so v interesu obeh držav. 

Pomembna tema pogovorov je bila evropska širitvena politika in približevanje Severne Makedonije EU. Slovenija podpira širitev z vsemi državami regije, pri čemer poudarja pomen krepitve in spoštovanja vladavine prava ter uresničevanje potrebnih reform. Severna Makedonija je status kandidatke za članstvo v EU dobila leta 2005, države članice pa na letošnjem junijskem zasedanju Evropskega sveta kljub priporočilu Evropske komisije niso dosegle dogovora o odprtju pristopnih pogajanj. V pogovorih je bila potrjena slovenska podpora začetku pristopnih pogajanj Republike Severne Makedonije z EU in izraženo pričakovanje, da bo v skladu s sklepi junijskega Sveta EU za splošne zadeve na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta sprejeta pozitivna politična odločitev. Predsednik slovenske vlade Marjan Šarec je potrdil tudi pripravljenost za nadaljnjo pomoč slovenskih strokovnjakov v procesu približevanja Severne Makedonije EU.

V pogovorih je bila poudarjena nadaljnja slovenska podpora skorajšnjemu polnopravnemu članstvu Severne Makedonije v Natu. Slovenija je že z ratifikacijo Protokola o pristopu Severne Makedonije k Natu februarja letos, takoj za Grčijo, izrazila močno politično sporočilo podpore. Znak slovenske aktivne podpore članstvu Severne Makedonije v Natu sta bila tudi prevzem vodenja povezovalne pisarne Nata v Skopju in vodenje kontaktnega veleposlaništva zavezništva za obdobje 2019–2020. To nalogo je 1. januarja letos prevzelo slovensko veleposlaništvo v Skopju.

Spregovorila sta tudi o sodelovanju v okviru večstranskih organizacij in regionalnih pobud, pri čemer je slovenska stran poudarila pomen nadaljnjega plodnega medsosedskega sodelovanja in pomen krepitve regionalnega sodelovanja.

Dotaknila sta se tudi črpanja in uporabe sredstev IPA. Na tem področju je Slovenija od leta 2004 v Severni Makedoniji sodelovala pri izvedbi sedmih projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja (tako imenovani twinning projekti), novembra 2018 pa je bila skupaj z vodilno Slovaško, izbrana tudi za izvajanje twinning projekta na področju upravljanja meja v skladu s schengenskimi pravili, ki je namenjen razvoju zmogljivosti makedonske mejne policije za skupno upravljanje zunanjih meja.

Slovenski premier se bo popoldne sestal še s predsednikom Sobranja Republike Severne Makedonije Talatom Xhaferijem, nato pa obiskal slovenske policiste, ki so nameščeni na makedonsko-grški meji.

Predsednik slovenske vlade je pred uradnimi pogovori nagovoril predstavnike slovenskih podjetij, ki delujejo v Severni Makedoniji, in predstavnike društev Slovencev v Severni Makedoniji. Na srečanju je povedal, da je Severna Makedonija naša tradicionalna prijateljica in partnerica na vseh področjih. Glede gospodarskega sodelovanja je zanimiv podatek, da je Slovenija največji tuji investitor v Severni Makedoniji, merjeno glede na višino investicije na število prebivalcev. Kot je poudaril, sta s predsednikom vlade Republike Severne Makedonije že ob njegovem obisku v Ljubljani opredelila številne še neizkoriščene priložnosti za nadgradnjo gospodarskega sodelovanja. Priložnosti se po njegovem mnenju odpirajo na več področjih, kar potrjujejo tudi gospodarski kazalci, saj blagovna menjava nenehno raste. Številne dodatne možnosti so na področjih informacijske tehnologije, varovanja okolja, telekomunikacij, pridelave ekološke hrane in turizma. Premier ceni trud in delovanje društev ter skrb za ohranjanje slovenske identitete. Ob koncu nagovora se je vsem prisotnim iskreno zahvalil za njihov prispevek k dobremu sodelovanju med Slovenijo in Severno Makedonijo ter izrazil upanje, da se bodo odnosi in vezi med državama, tudi ob njihovi pomoči, še naprej krepili.