Na jutranjem zasedanju v formatu EU27 je glavni pogajalec EU za izstop Združenega kraljestva Michel Barnier predstavil zadnje stanje v pogovorih z britansko stranjo glede možnosti preoblikovanja dogovora o izstopu. Izpostavil je, da bo čas pred zasedanjem Evropskega sveta 17. in 18. oktobra ključen za morebitno oblikovanje pravnega besedila novega dogovora. Ministri so v nadaljevanju pripravili zasedanje Evropskega sveta v formatu 50. člen. V razpravi so izrazili nadaljnjo podporo Komisiji in glavnemu pogajalcu EU ter soglasno potrdili nadaljnjo enotnost EU27 pri zagovarjanju interesov EU v pogovorih z britansko stranjo.

Zunanji minister dr. Cerar se je na zasedanju Sveta za splošne zadeve v obširni razpravi o širitvi EU in stabilizacijskem in pridružitvenem procesu ter o osnutku sklepov Sveta glede začetka pristopnih pogajanj za polnopravno članstvo v EU s Severno Makedonijo in z Albanijo močno zavzel za začetek pristopnih pogajanj z obema državama. Pri tem je podprl individualen, na dosežkih temelječ pristop.

Potem ko Svet ni izglasoval začetka pristopnih pogajanj, je slovenski minister izrazil obžalovanje, da ministrom ni uspelo doseči soglasja in podpreti začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. V kolikor pozitivnih odločitev ne bo niti na prihodnjem vrhu voditeljev, postavlja Evropska unija pod velik vprašaj svojo verodostojnost in svoj obraz ter tvega destabilizacijo v regiji, je še opozoril in dodal, da bi v tem primeru EU nosila resno odgovornost za morebitne posledice.

V okviru priprav na oktobrsko zasedanje Evropskega sveta je Svet za splošne zadeve veliko pozornost namenil večletnemu finančnemu okviru za obdobje 2021- 2027. Minister dr. Cerar se je zavzel, da bi bil dogovor o novem proračunu EU dosežen do konca letošnjega leta. Podprl je prvotni predlog Komisije glede obsega proračuna v višini 1135 milijard EUR, kar predstavlja 1,11 % BND 27-ih držav članic. Opozoril je, da bi bilo z manjšim obsegom sredstev težko zagotoviti financiranje novih izzivov, s katerimi se sooča in se bo tudi v prihodnje soočala Evropska unija.

Kot bistveno prioriteto Slovenije je izpostavil kohezijsko politiko in se pri tem zavzel za ohranitev obsega kohezijske ovojnice, kot ga je predlagala Evropska komisija. Sredstva iz tega vira so namreč namenjena tudi soočanju s podnebnimi spremembami ter podpirajo gospodarsko konvergenco, rast in socialno vključenost državljanov. Minister je odločno nasprotoval velikemu znižanju sredstev za razvoj podeželja in za regijo Zahodna Slovenija. Pri tem je opozoril na pomen uporabe statističnih podatkov za obdobje 2014–2016 pri izračunavanju kohezijskih ovojnic. Glede pogojevanja pri proračunu EU je podprl uredbo o pravni državi in izrazil nasprotovanje nadaljnji uporabi rabatov.

Člani Sveta za splošne zadeve so se v razpravi dotaknili tudi drugih tem, ki jih bo obravnaval Evropski svet. Voditelji držav EU bodo tako konec tedna razpravljali o institucionalnih vprašanjih, podnebnih spremembah in širitvi ter se soočili z aktualnimi zunanjepolitičnimi vprašanji.

Pod točko "razno" se je Svet seznanil s potekom konference o prihodnosti transparentnosti, ki jo je 24. septembra 2019 v Bruslju organiziralo predsedstvo.