Vlada je v mnenju zapisala, da Koalicijski sporazum za mandatno obdobje 2018–2022 predvideva vzpostavitev integriranega sistema dolgotrajne oskrbe s sprejemom Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDO). Cilj sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe je izboljšanje dostopnosti storitev, poenotenje pravic do dolgotrajne oskrbe, enotna ocena upravičenosti, integrirana mreža izvajalcev in koordinirano izvajanje vseh storitev dolgotrajne oskrbe ter hitrejši razvoj storitev v skupnosti. Pri načrtovanju bodočega integriranega sistema dolgotrajne oskrbe Ministrstvo za zdravje (MZ) izhaja iz ugotovljenih pomanjkljivosti obstoječe ureditve, na katere opozarja tudi Računsko sodišče v okviru revizije. MZ zagotavlja, da bodo pri načrtovanju novega sistema upoštevana vsa priporočila Računskega sodišča.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je že imenovalo delovne skupine, ki bodo pripravile usmeritve oziroma ukrepe za nadaljnje aktivnosti. V skladu z zahtevo Računskega sodišča bo odzivno poročilo MDDSZ pripravljeno v roku 90 dni.

Pojasnilo glede revizijskih razkritij, ki se nanašajo na MZ
MZ je glede revizijskih razkritij v revizijskem procesu izpodbijalo trditev, da naloge, za katere naj bi bilo pristojno vsako od obeh ministrstev, niso bile natančno določene in razmejene ter da MZ ni ustrezno načrtovalo novega sistema dolgotrajne oskrbe v času po prevzemu pristojnosti za pripravo predloga ZDO.
Vlada RS je s sklepom 14. 12. 2016, MZ naložila pripravo predloga ZDO. Navedeni sklep je bil tudi podlaga za prenos nekaterih projektov, ki se sofinancirajo s sredstvi Evropske kohezijske politike iz Operativnega programa za obdobje 2014-2020. Med prednostmi prenosa področja je vlada izpostavila hitrejši sprejem nove zakonodaje in lažje usklajevanje nadaljnjega razvoja dolgotrajne integrirane zdravstvene in socialne oskrbe.
Velja omeniti, da je Računsko sodišče ocenilo, da ima MZ za izvedbo prenesenih nalog boljše pogoje v primerjavi s pogoji, ki jih je za pripravo predloga ZDO imelo MDDZS, in hkrati navaja, da je na MZ za izvedbo prenesenih nalog vzpostavljen Direktorat za dolgotrajno oskrbo.
MZ je z omenjenim sklepom prevzelo projekte v skupni vrednosti 20.676.900 EUR, in sicer:
- Izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi,
- Prilagoditev in preoblikovanje obstoječih mrež institucionalnega varstva ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše in
- Informacijska podpora za izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe.
Vlada meni, da je MZ po prevzemu pristojnosti za pripravo predloga ZDO v letu 2017 nemudoma in na ustrezen način pristopilo k uresničevanju strateških ciljev pri načrtovanju novega sistema DO in pri tem koristilo tudi tehnično pomoč Evropske komisije.

Projekti MZ
Računsko sodišče navaja, da je vlada za projekte, ki naj bi zgolj pokazali, ali so predvidene rešitve v zvezi z DO, ustrezne ali ne, namenila kar 74,5 milijona evrov. To je po oceni Računskega sodišča nesorazmeren strošek v primerjavi s potrebnimi sredstvi za zagotovitev manjkajočih kapacitet.
Vlada v zvezi s tem pojasnjuje, da je pri vseh ukrepih in načrtovanih projektih, ki se financirajo iz proračunskih in tudi iz kohezijskih sredstev, načrtovalo ne samo ukrepe namenjene analizi, temveč tudi izvajanju konkretnih storitev in krepitvi celostne obravnave starejših ter izobraževanju in usposabljanju izvajalcev.
Vlada poudarja, da skupna vrednost kohezijskih projektov, ki jih izvajajo oziroma jih bodo izvedli na MZ od prevzema pristojnosti do konca trenutne kohezijske perspektive (tj. do konca leta 2022) znaša 23.676.900,00 EUR, kar je približno 3.000.000,00 EUR več, kot je zapisano v sklepu o prenosu pristojnosti. Nikakor pa ne gre za sredstva v višini 74.500.000,00 EUR. Sredstva so v večini namenjena neposrednim storitvam, do katerih upravičenci v času trajanja projektov dostopajo brezplačno.

Pojasnilo glede revizijskih razkritij, ki se nanašajo na MDDSZ
Vlada poudarja, da projekti, ki so navedeni v tabeli št. 10 revizijskega poročila Skrb za tiste, ki zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih, niso namenjeni samo preizkusu ustreznosti rešitev na področju dolgotrajne oskrbe, temveč zlasti zagotavljanju storitev za uporabnike in pogojev za izvajanje le-teh (investicije v infrastrukturo).
Ministrstva projekte evropske kohezijske politike izvajajo skladno z Izvedbenim načrtom OP EKP 2014 – 2020 (INOP, oziroma kot navaja Računsko sodišče IN17-18). Načrtovani projekti in programi pa se spreminjajo, tudi z upoštevanjem potreb na terenu.
MDDSZ bo tako do konca programskega obdobja 2014 – 2020 finančna sredstva namenilo za ukrepe, namenjene vzpostavitvi infrastrukturnih pogojev za podporo deinstitucionalizaciji ter razvoju skupnostnih oblik socialnih storitev.

MDDSZ se zaveda nujnosti izvedbe projektov in je pristopil k pospešenemu izvajanju operacij na tem področju.
V programskem obdobju 2014 – 2020 je bil na področju dolgotrajne oskrbe že zaključen projekt »Priprava podlag za izvedbo pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi« v višini 69.999,95 EUR, ki ga je izvedel Inštitut RS za socialno varstvo.

Na današnji seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila sanacijo in opremo za Slovenski šolski muzej.
Izvedba investicije bo omogočila uskladitev muzeja z modernimi standardi muzealske stroke in varovanja kulturne dediščine šolstva. Predvidena vrednost del je ocenjena na dobrih 390 tisoč evrov, od tega bo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport prispevalo 380 tisoč evrov, preostanek bo dodal zavod sam.

Na današnji seji odbora za gospodarstvo pa je vlada v veljavni načrt razvojnih programov za obdobje 2019-2022 Proračuna Republike Slovenije, uvrstila 22 novih projektov in 2 spremembi projektov.
Gre za projekte, ki obsegajo predvsem ureditev cest, pločnikov in kanalizacije, izgradnjo mostu, krajevnega doma, gasilskega doma, igrišča, vrtca, kuhinje v osnovni šoli, dograditev osnovne šole, ureditev parkirišča, ureditev javne poti in rekreacijskih površin ter razširitev pokopališča. Za financiranje omenjenih projektov bo namenjenih skupno 5.851.660,12 evrov.
Za vse navedene projekte je bila izdelana investicijska dokumentacija in potrjena s strani pristojnega organa občine, omenjena dokumentacija pa se hrani na občinah.