Vlada je na dopisni seji sprejela mnenje o zahtevi Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti Zakona o davčnem postopku in Zakona o odvetništvu. Vlada meni, da je ureditev v obeh zakonih v skladu z ustavo in da je pobuda za oceno ustavnosti neutemeljena. Vlada meni, da zato ni potrebe po zadržanju njunega izvrševanja.

Vlada je na podlagi zaprosila Državnega zbora sprejela mnenje glede zahteve Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti Zakona o davčnem postopku in Zakona o odvetništvu.

Vlada v mnenju med drugim poudarja, da pri davčnem inšpekcijskem nadzoru odvetnika kot davčnega zavezanca ne gre za poseg v zaupno razmerje, vzpostavljeno med odvetnikom in njegovo stranko. Vsebina zaupnega razmerja namreč ni predmet davčne obravnave.

Poleg tega vlada dodaja, da ima pri opravljanju nalog finančne uprave davčni inšpektor z zakonom določena pooblastila, skladno s katerimi lahko pri opravljanju davčnega inšpekcijskega nadzora zbira in pridobiva obvestila ter podatke, zahteva predložitev podatkov, listin in dokumentov ter drugih zapisov, podatke pa zavaruje tako, da sta ohranjeni njihova verodostojnost in celovitost ter možnost njihove uporabe v postopku. Nadzor nad izvajanjem oziroma upoštevanjem zakonov o obdavčenju se opravlja pri vseh zavezancih za davek.

Davčni organ pri opravljanju davčnega inšpekcijskega nadzora ne sme pogledovati v dokumente, iz katerih je razvidna vsebina odvetnikovega dela iz zaupnega razmerja s strankami. Ob tem je varovana odvetnikova zasebnost, zasebnost njegove pisarne, elektronskih naprav, dokumentov in listin v njej, saj niso povezani z ugotavljanjem davčne obveznosti odvetnika, torej predmetom davčnega nadzora.

Po mnenju vlade veljavna ureditev zagotavlja izdajo zakonitih in pravilnih odločitev ter pravno varnost davčnih zavezancev – odvetnikov. Pobuda za oceno ustavnosti obeh zakonov je po mnenju vlade tako neutemeljena in zato ni potrebe po zadržanju izvrševanja navedenih predpisov.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada je danes sprejela tudi mnenje glede zahteve Sodnega sveta za oceno ustavnosti Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre) in Poslovnika o parlamentarni preiskavi (PoPP) ter glede predloga za začasno zadržanje izvrševanja  ZPPre in PoPP in prekinitve postopka parlamentarne preiskave, odrejene z aktom Državnega zbora dne 12. 7. 2019 v delu, ki se nanaša na sodnike, ki so sodelovali pri sojenju v konkretni zadevi, izpostavljeni v tem aktu.

Vlada meni, da je konkretni akt o odreditvi parlamentarne preiskave ustavno sporen, v delu, v katerem posega v neodvisnost sodstva in samostojnost državnih tožilcev. Vprašanje ustavne spornosti konkretnega akta o odreditvi parlamentarne preiskave, ki je sicer dejanska podlaga za vlagateljevo zahtevo za oceno ustavnosti, pa je normativno ločeno od vprašanja ustavne skladnosti ZPPre in PoPP. V zvezi s tem vlada ocenjuje, da bi rešitve, ki jih predlaga vlagatelj zahteve, lahko vodile do okrnitve vloge, ki jo ima v ustavni ureditvi parlamentarna preiskava.

Vlada ocenjuje, da je predmet vlagateljeve zahteve za oceno ustavnosti temeljno pravno vprašanje spoštovanja in uveljavljanja načela delitve oblasti ter neodvisnosti sodstva, zato meni, da obstaja jasna pravovarstvena potreba po presoji Ustavnega sodišča, iz istega razloga pa vlada tudi podpira absolutno prednostno odločanje Ustavnega sodišča o zahtevi za oceno ustavnosti.

Prav tako pa vlada ne nasprotuje temu, da Ustavno sodišče začasno zadrži izvajanje obeh izpodbijanih predpisov, če bi se lahko razlagala na način, da nedopustno posegata v neodvisnost sodne vejo oblasti oziroma v ustavno zajamčeno samostojnost državnih tožilcev.

Vlada zaključno tudi meni, da bi bilo treba zagotoviti, da se parlamentarna preiskava v tem delu ne izvede (ne glede na to, ali bi Ustavno sodišče presodilo, da bi bilo to mogoče doseči le s spremembo do sedanje ustavnosodne presoje).

Vir: Ministrstvo za pravosodje