Ker višje strokovno izobraževanje doslej ni imelo strateško razvojnega dokumenta, smo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pred časom imenovali delovno skupino, ki je opravila obsežno analizo stanja višjega strokovnega izobraževanja. V sodelovanju z vsemi deležniki na tem področju smo oblikovali osnutek Strategije višjega strokovnega izobraževanja za obdobje 2020-2030, ki ga je minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Pikalo podrobneje predstavil na današnji novinarski konferenci.

Z novo strategijo višjega strokovnega izobraževanja bo to izobraževanje dobilo svojo domovinsko pravico znotraj izobraževalnega sistema, je na novinarski konferenci dejal minister dr. Jernej Pikalo. Pomembno je, da višjemu strokovnemu izobraževanju določimo jasno identiteto in s tem spremenimo sedanjo miselnost družbe. »Dejstvo je, da ima akademsko znanje v družbi boljši status, kar pa nikakor ne pomeni, da so tisti z opravljeno višjo strokovno izobrazbo manjvredni. Nanje nikakor ne smemo gledati zviška,« je poudaril minister. Dodal je, da moramo za učinkovitost delovanja čim bolj optimalno organizirati mrežo višjih strokovnih šol in da višješolsko izobraževanje ni usmerjeno zgolj v neposredne potrebe gospodarstva in drugih delov družbe, pač pa je treba razmišljati o bodočih dolgoročnih kompetencah, ki so iskane v tehniških in strokovnih poklicih.

Višje strokovno izobraževanje v Republiki Sloveniji se je v dobrih dvajsetih letih delovanja izoblikovalo v kakovosten samostojen del terciarnega izobraževanja in enega ključnih akterjev povezovanja izobraževanja z gospodarstvom. Izkazalo se je, da digitalizacija, globalizacija, demografski trendi in migracije zahtevajo nove pristope v izobraževanju za poklice oziroma kompetence 21. stoletja.

Strategija zagotavlja, da bo koncept razvoja višjega strokovnega šolstva tudi vnaprej temeljil na povezovanju izobraževanja s sfero dela. Socialno partnerstvo ostaja eden od temeljev nadaljnjega razvoja, poklicni standardi pa podlaga za pripravo programov. Postopki za njihovo pripravo bodo poenostavljeni. Študijski programi, tudi novi, pa bodo še naprej ohranjali velik obseg praktičnega izobraževanja pri delodajalcih.

Iz strategije izhaja, da naj bo višje strokovno šolstvo v prihodnje predvsem tehniško orientirano. Poleg nabora digitalnih spretnosti, bo poudarek tudi na splošnih veščinah, kot so: delo v skupini, reševanje problemov, reševanje konfliktov na delovnem mestu in podobno, kar bo diplomantom omogočilo uspešno delo in življenje v okolju, ki ga vse bolj obvladuje umetna inteligenca.

Da bi se hitreje prilagajalo potrebam delodajalcev, bo moralo višje strokovno izobraževanje bolje izkoristiti možnosti odprtega kurikula, potrebno pa bo premisliti tudi o poenostavitvi postopkov priprave in spremembe programov ter postopkov imenovanja predavateljev.

Višje strokovno šolstvo mora slediti načelu zagotavljanja kakovosti izobraževanja, zato je v prihodnje potrebna optimizacija mreže šol, manjša razpršenost programov, stabilno financiranje in stalno strokovno izpopolnjevanje predavateljev, je zapisano v osnutku strategije. Ta pa prinaša pozitivne učinke tudi študentom višjega strokovnega izobraževanja, saj narekuje, da jim je potrebno zagotoviti enake pravice, kot jih imajo študenti na visokošolskem študiju.

Osnutek strategije je sedaj v javni razpravi. Vlada RS bo sprejela strategijo predvidoma do konca leta.

Videoposnetek

• Videoposnetek novinarske konference