Uredba o potrditvi območij osuševalnih in namakalnih sistemov

Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o potrditvi območij osuševalnih in namakalnih sistemov.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ – E, 2016) pripravilo Uredbo o potrditvi območij osuševalnih in namakalnih sistemov.

Uredba vključuje območja namakalnih in osuševalnih sistemov, ki so bili uvedeni pred 1. januarjem 1999, in za katere so bili v letu 2015 s strani ministrstva potrjeni programi vzdrževanja za leto 2015.

Sprejem uredbe nima novih finančnih učinkov (ne vpliva na državni proračun), saj le potrjuje območja navedenih osuševalnih in namakalnih sistemov. Vsi stroški v zvezi z vzdrževanjem teh sistemov se prek nadomestila za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih in namakalnih sistemov odmerijo lastnikom ali zakupnikom zemljišč na območju posameznega sistema.

Območja osuševalnih in namakalnih sistemov so bila leta 2004 vnesena v spletno aplikacijo Kataster melioracijskih sistemov in naprav. Večino območij v naslednjih letih verificirale upravne enote. Pri nekaterih sistemih je v tem času prišlo do sprememb območij zato se je z ZKZ-E uvedla pravna podlaga za poenotenje določitve območij teh sistemov. V tej uredbi so navedeni osuševalni in državni namakalni sistemi, za katere so bili v letu 2015 pripravljeni programi vzdrževanja, za vse preostale sisteme pa bo ministrstvo pripravilo drugo uredbo v skladu z ZKZ – E.

Predlog odgovora na pobudo državnega svetnika Cvetka Zupančiča za poenotenje prakse pri predkupni pravici države za gozdne komplekse nad 30 ha

Vlada RS je s strani državnega svetnika Cvetka Zupančiča prejela pobudo za poenotenje prakse pri predkupni pravici države za gozdne komplekse nad 30 ha po Zakonu o gozdovih, ki jo je obravnaval Državni svet Republike Slovenije na 21. redni seji (18. 9. 2019) in predlagal vladi, da nanjo odgovori.

Pobuda državnega svetnika Cvetka Zupančiča se glasi:

»Vlada Republike Slovenije naj poda stališče glede predkupne pravice Republike Slovenije za gozdne komplekse nad 30 ha po Zakonu o gozdovih.«

V obrazložitvi sklepa Državnega sveta je povzeta pravna ureditev predkupnih upravičencev pri nakupu gozdov iz Zakona o gozdovih (ZG), v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena, ki ureja predkupno pravico Republike Slovenije oziroma pravne osebe, ki gospodari z gozdovi v lasti Republike Slovenije, pri nakupu gozdov v kompleksu, večjem od 30 hektarjev, pa je navedeno, da se v praksi pojavljajo težave glede definicije oz. razlage pojma »kompleks, večji od 30 hektarjev«.

Državni svet v obrazložitvi sklepa navaja, naj vlada z namenom poenotenja prakse pri delu upravnih enot poda svoje stališče ter upravnim enotam da navodila glede predkupne pravice države za gozdne komplekse nad 30 ha po ZG z natančnim pojasnilom, kako ravnati, kadar se prodaja solastniški del gozdnega kompleksa.

Vlada Republike Slovenije na pobudo odgovarja:

Tretji odstavek 47. člena ZG določa: »Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena ter predpisov, ki urejajo predkupno pravico na zemljiščih, ima Republika Slovenija oziroma pravna oseba, ki gospodari z gozdovi v lasti Republike Slovenije, predkupno pravico pri nakupu gozdov v kompleksu, večjem od 30 hektarjev.«

Glede besedila »pri nakupu gozdov v kompleksu, večjem od 30 hektarjev« iz tretjega odstavka 47. člena ZG sta mogoči obe razlagi, ki ju v obrazložitvi sklepa navaja Državni svet Republike Slovenije, tj. »kompleks je večji od 30 ha« (upošteva se celotna površina zemljišč, ne pa tudi površina, ki jo predstavljajo solastniški deleži, ki se prodajajo na teh zemljiščih) in »nakup gozdov je večji od 30 ha« (upošteva se površina, ki jo predstavljajo solastniški deleži na zemljiščih, ki se prodajajo).

Vlada meni, da je treba pri uporabi določbe tretjega odstavka 47. člena ZG upoštevati smisel instituta solastnine, zato pri utemeljevanju predkupne pravice ni ustrezno upoštevati le površin, ki jih predstavljajo solastniški deleži na zemljiščih, ki se prodajajo, pač pa je treba upoštevati celotno površino zemljišč. Za pravilno razumevanje zadevne določbe pa je bistvenega pomena zlasti razumevanje pojma »kompleks«, ki v ZG ni posebej definiran, zato bo Vlada Republike Slovenije to upoštevala pri pripravi avtentične razlage. Slednja sicer velja retroaktivno, a nima učinka na pravnomočno rešene zadeve in ne more posegati v pridobljene pravice.

Vlada še meni, da obstaja objektivna potreba po avtentični razlagi določbe tretjega odstavka 47. člena ZG, saj je omenjena določba nejasna in omogoča najmanj dve razlagi, po katerih se lahko v podobnem (enakem) dejanskem stanju RS predkupna pravica prizna ali ne prizna. S sprejetjem avtentične razlage bi se zagotovila enotna uporaba določbe tretjega odstavka 47. člena ZG v postopkih pred upravnimi enotami in v morebitnih sodnih sporih.

Program izvedbe ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje viroidnih zakrnelosti hmelja za obdobje 2019–2021

Vlada RS je zaradi nepredvidenega množičnega izbruha karantenskega škodljivega organizma rastlin hmelja potrdila Program izvedbe ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje viroidnih zakrnelosti hmelja za obdobje 2019–2021 in določila stroške ukrepov. Ti so ocenjeni na 2.700.173,50 evrov.

Kljub izvajanju predpisanih ukrepov se je nepričakovano zelo razširila viroidna zakrnelost hmelja, neozdravljiva bolezen hmelja, ki lahko povzroči veliko gospodarsko škodo. Množičnega izbruha ni bilo mogoče predvideti v načrtovanju sredstev v času rebalansa proračuna za leto 2019, saj je bil predpis, ki določa strožje ukrepe objavljen naknadno, in sicer marca 2019. Pred sprejetjem predpisa je bilo namreč potrebno izdelati strokovne podlage in možne ekonomske posledice za pridelovalce in proračun v primeru opustitve uradnih ukrepov, nadaljevanja z veljavnimi uradnimi ukrepi ali sprejetja novih, strožjih ukrepov.

Finančna sredstva za izvajanje ukrepov preprečevanja širjenja virodnih zakrnelosti hmelja so bila načrtovana v proračunu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) za leto 2019, vendar ne v obsegu, kot ga zahteva množični izbruh bolezni.

Glede na strokovne podlage in izkušnje širjenja viroidne zakrnelosti hmelja v zadnjih letih Uprava ocenjuje, da bo obseg krčenja potencialno okuženih rastlin najmanj 85 hektarjev v letu 2019, najmanj 30 hektarjev v letu 2020 in najmanj 20 hektarjev v letu 2021. Strožji ukrepi so nujni, kajti v nasprotnem primeru bo zaradi napredovanja bolezni ogrožena pridelava hmelja v Sloveniji v obsegu 1600 hektarjev, s tem pa tudi obstoj same panoge.