Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij gostila delavnico EuroPris na temo gradnje zaporov in prilagodljivosti zaporskih nepremičnin za sodobne izzive
Slovenija je članica organizacije EuroPris, ki združuje 33 evropskih zaporskih uprav, vse od njene ustanovitve v letu 2011. Glavni namen organizacije je izboljšanje javne varnosti z izmenjavo znanja in dobrih praks na področju izvrševanja kazenskih sankcij, s ciljem izboljšanja strokovnih pristopov obravnave zaprtih oseb in zmanjševanja povratništva. Slovenija v organizaciji sodeluje v treh ekspertnih skupinah, na področju zaporskih nepremičnin in logistike, informacijske tehnologije ter izobraževanja zaprtih. V ekspertno skupino za področje nepremičnin (gradnje zaporov) je iz Slovenije vključen Miran Candellari, direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana.
Udeležence delavnice je v torek, 15. oktobra 2019, nagovoril v. d. generalnega direktorja URSIKS mag. Bojan Majcen. Slušateljem je predstavil glavne značilnosti slovenskega zaporskega sistema. Predstavnica Ministrstva za pravosodje Tina Teržan je uvodoma podala nekaj besed o projektih izgradnje novega zapora v Ljubljani ter obnovi in dograditvi zapora na Igu, ki ju vodi ministrstvo. V sklopu delavnice na temo prilagojene gradnje za žensko zaprto populacijo je projekt ženskega zapora predstavljal tudi arhitekt Uroš Rustja.
Tekom delavnice se je zvrstilo večje število predavanj, predstavitev in okroglih miz, ki so jih vodili profesorji različnih evropskih univerz in predstavniki evropskih zaporskih uprav ter organizacije EuroPris. Za udeležence smo na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij organizirali tudi ogled zapora v Ljubljani in na Igu. Slušatelji so ob koncu delavnice izrazili zadovoljstvo s celotno organizacijo večdnevnega strokovnega dogodka.
Glavni poudarki in zaključki delavnice so bili izraženi v smeri, da je smiselno načrtovanje gradnje novih zaporov v povezavi z vprašanjem o učinku zgradbe in okolja na samo prestajanje kazni zapora. Zaporsko okolje prispeva k procesu vključevanja zaprte osebe nazaj v družbo. Zaporsko okolje ima vpliv tudi na vse, ki so kakorkoli vključeni v samo prestajanje kazni: poleg zaprtih oseb tudi zaposleni, družinski člani zaprtih in zaposlenih ter širša skupnost. Na delavnici so strokovnjaki spregovorili tudi o sodobnih izzivih zaporskih sistemov, kot so ustvarjanje primernih pogojev prestajanja kazni za starostnike, ženske, tujce in obsojene na dolge kazni.
