Voditelji so prvi dan zasedanja začeli z razpravo o predlogu dogovora o britanskem izstopu iz EU, ki so ga pogajalci EU in Združenega kraljestva dosegli v četrtek dopoldan. Strinjali so se, da je dogovor dober kompromis, ki upošteva vse ključne elemente, potrebne za zagotovitev integracije notranjega trga. Obenem je sprejemljiv tudi za Irsko. Pri tem so ključni naslednji elementi: Severna Irska ostane usklajena z omejenim naborom evropskih pravil glede blaga, ostane v carinskem območju Združenega kraljestva, ustrezno je rešeno vprašanje davka na dodano vrednost in dogovorjeno je vprašanje vloge severnoirskih oblasti. Za uveljavitev dogovora je potrebna še pozitivna odločitev britanskega parlamenta to soboto in Evropskega parlamenta naslednji teden.

Voditelji so zasedanje nadaljevali z vprašanjem o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Predsednik vlade je znova poudaril nujnost širitve na Zahodni Balkan, če želimo močno in enotno Evropo. Že pred vrhom EU je na voditelje članic in predsednika Evropskega sveta naslovil pismo, v katerem je poudaril, da ni alternative širitvi na Zahodni Balkan, saj noben drug proces ne omogoča stabilizacije in preobrazbe tega območja.

Evropski svet po včerajšnji razpravi ni dal zelene luči za začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. »Obžalujemo, da Evropski svet znova ni sprejel odločitve za začetek pristopnih pogajanj navedenih držav, zlasti Severne Makedonije, ki je naredila zgodovinske korake in izpolnila zastavljene pogoje EU,« je sporočil predsednik vlade ob zaključku zasedanja v Bruslju.

V nadaljevanju prvega dne so voditelji razpravljali tudi o odnosih s Turčijo. Enotno so obsodili vojaške aktivnosti Turčije v Siriji in se seznanili z začasno ustavitvijo vojaške operacije v Siriji.

Drugi dan so razpravljali o strateški agendi EU, osrednji del dneva pa so namenili izmenjavi stališč glede večletnega finančnega okvira EU 2021–2027. Predsednik vlade Marjan Šarec je izpostavil ključna stališča in pričakovanja Slovenije v nadaljnjih pogajanjih. Zavzel se je za čimprejšnji dogovor, pri tem pa poudaril, da si Slovenija želi uravnotežen finančni okvir, ki bo ustrezno odgovarjal sodobnim izzivom, s katerimi se sooča Evropska unija, hkrati pa ne bo vodil v nadaljnje zmanjševanje sredstev kohezijske politike in politike razvoja podeželja.

Sklenili so, da mora predsedujoča Svetu EU do naslednjega zasedanja predložiti celovit pogajalski paket, opremljen s konkretnimi številkami.