Predsednik je najprej spomnil, da tudi manjši kraji zaslužijo pozornost, saj je tudi v manjših krajih tekla kri in tudi manjši kraji so dali svoje žrtve med drugo svetovno vojno: »Danes se spominjamo teh žrtev in prav je, da spomin ohranjamo, kajti če ne bomo imeli zgodovinskega spomina, bodo prišle nove generacije, ki ne bodo prepoznale nevarnosti fašizma, nacizma in kakršnega koli obujanja nestrpnosti in zaničevanja drugih.«

Nadaljeval je, da moramo biti ponosni na narodnoosvobodilni boj. Brez njega Slovenci ne bi obstali, saj nas okupator ni cenil: »In četudi nas ni bilo veliko, četudi slovenski narod ni bil velik, je dal ogromen prispevek s svojimi žrtvami. Zato smo se, potem ko je zasijala svoboda, lahko postavili ob bok vsem narodom, ki so se uprli tretjemu rajhu in totalitarnim ideologijam. Smo ponosen del protifašističnega boja in tudi to nam danes pomaga v stikih z drugimi narodi. Predstavljajte si, kako bi bilo, če Slovenija kot samostojna država danes ne bi smela sedeti za mizo s tistimi, ki so pregnali ti dve grozni ideologiji.«

»Vendar živimo v 21. stoletju in ne bi bilo prav, da bi sosede vedno spominjali na tiste čase. To je preteklost. Moramo pa poskrbeti za to, da se to nikoli več ne bo ponovilo,« je še opozoril predsednik vlade.

Ob tem, kot je poudaril, je ključno, da najprej spoštujemo sami sebe in nastopamo enotno, tudi glede slovenske politike: »Nekateri deli slovenske politike vedno bolj cenijo tisto, kar je tuje, in ne tistega, kar je domače. Tudi v Bruslju bomo slišani in upoštevani, ko bomo enotni.« »Vendar,« je nadaljeval, »še vedno ne zmoremo te enotnosti, kar se je pokazalo ob zadnjem pismu evropskih poslancev, ki ni bilo podpisano s strani vseh poslancev.«

»Prenehajmo govoriti, kako majhen narod smo. Smo velik narod, imamo veličastno zgodovino, vedno smo se postavili ob bok zmagovalcev,« je še poudaril premier. Spomnil je tudi na leto 1991, ko smo si priborili lastno državo, na kar smo lahko vsi skupaj ponosni.

»Država in slovenski narod bosta obstala, dokler bomo ponosni na svojo državo, dokler bomo z veseljem izobešali svojo zastavo in peli slovensko himno, ki je miroljubna in poziva tudi k povezovanju z drugimi narodi.« Ob tem je spomnil tudi na nedavno praznovanje 100-letnice priključitve Prekmurja k matični domovini, ko smo pokazali prav ta ponos in prav to enotnost.

Ob koncu je zbranim zaželel prijeten dan, veliko narodnega ponosa in še naprej uspešen razvoj Prekmurja.

Ob robu

Spominska plošča na Domu borcev in mladine Vaneča označuje dogajanje 20. oktobra 1944, ko je na Vaneči skupino treh partizanov po izdajstvu obkolilo 120 madžarskih vojakov. V boju sta junaško padla Dane Šumenjak - Miran in Alojz Kosi - France, Stane Červič - Bojan pa je bil ranjen in odpeljan v taborišče Dachau, a ga je k sreči preživel. Na prireditvi so zaznamovali tudi občinski praznik Puconcev, ki ga ta občina praznuje 13. oktobra. Izbira ni naključna, saj je bil 13. oktobra 1781 objavljen tolerančni patent kot temelj za enakopravno delovanje vseh cerkvenih skupnosti. Strpnost je v občini, kjer družno živijo evangeličani, katoliki in pripadniki binkoštne vere, samoumevna. Na območju občine stojijo štiri cerkve in vsaka ima svojo zgodovino, svoje posebnosti. Ker je bila občina Puconci do leta 1995 del murskosoboške občine, so zaznamovali tudi spominski dan Mestne občine Murska Sobota, ki je posvečen spominu na deportacije in internacije v drugi svetovni vojni in ga praznujejo 17. oktobra.