Novela zakona o kazenskem postopku prinaša novosti tudi na področju pravic žrtev kaznivih dejanj
Z namenom informiranja in osveščanja o teh pravicah je medresorska delovna skupina pod okriljem Ministrstva za pravosodje pripravila več informacij in zloženko Pravice žrtev kaznivih dejanj v več jezikih. Zloženko najdete tudi na spletni strani policije, v rubriki Publikacije.
Žrtev kaznivega dejanja lahko postane vsakdo
Žrtev kaznivega dejanja je lahko moški, ženska, mladostnica oziroma mladostnik in otrok, ne glede na spol, starost, izobrazbo, narodnost ali drugo osebno okoliščino.
Žrtev kaznivega dejanja je oseba, ki je zaradi kaznivega dejanja utrpela neposredno škodo kot dokazljivo posledico tega dejanja. To pomeni, da ste zaradi kaznivega dejanja utrpeli telesne ali duševne posledice ali da je bila vaša lastnina poškodovana, uničena ali odvzeta zaradi dejanja, ki velja za kaznivo po kazenski zakonodaji.
Če ste žrtev kaznivega dejanja, ga lahko prijavite policiji ali državnemu tožilstvu
To lahko storite, tako da:
- pokličete na intervencijsko telefonsko številko policije 113
- se zglasite na najbližji policijski postaji ali v pisarni državnega tožilstva
- po pošti pošljete pisno prijavo
- po spletu oddate elektronsko naznanilo kaznivega dejanja (e-naznanilo kaznivega dejanja)
Anonimna prijava:
- telefonska številka policije 080-1200
- elektronska prijava (anonimna e-prijava)
Temeljna naloga policije je varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, zato žrtvam kaznivih dejanj pomaga ter zagotavlja njihovo varnost in zaščito. Daje jim ustrezne informacije, obenem pa posveča posebno pozornost sodelovanju z žrtvami.