V Sloveniji je eden glavnih vzrokov prometnih nesreč neprilagojena hitrost, zato se vsi, ki se ukvarjajo z varnostjo cestnega prometa, trudijo, da bi udeleženci spoštovali omejitve hitrosti. Raziskave so pokazale, da bi zmanjšanje povprečne hitrosti vožnje za 1 km/h, pomenilo za 3 % nižje število mrtvih.

Po podatkih Evropskega sveta za varnost v prometu je v EU kar med 35 do 75 % voznikov, ki prekoračujejo dovoljene hitrosti v naseljih. S podatkom o deležu voznikov, ki v Sloveniji prekoračujejo dovoljene hitrosti, Vlada Republike Slovenije ne razpolaga. Število ugotovljenih prekoračitev hitrosti je odvisno od voznih navad voznikov in obsega nadzora. Če povečujemo nadzor, povezan s spoštovanjem omejitev hitrosti, lahko pričakujemo, da se število ugotovljenih kršitev v prvi fazi začne povečevati. Število kršitev začne upadati šele po daljšem obdobju izvajanja nadzora, ko vozniki začnejo spreminjati vozne navade, povezane s spoštovanjem omejitev hitrosti.

Številne mednarodne raziskave potrjujejo pozitivne vplive izvajanja meritev hitrosti v cestnem prometu. Tovrstne pozitivne vidike v Sloveniji lahko prikažemo na primeru pilotnega projekta sekcijskega merjenja hitrosti, ki ga je policija opravljala med 31. januarjem in 13. oktobrom 2017 na območju trojanskih predorov. Povprečne hitrosti so se na tem odseku zmanjšale s 102 km/h na 95,7 km/h. Med projektom je policija na tem odseku obravnavala pet prometnih nesreč, v primerljivih obdobjih med leti 2014 in 2016 pa povprečno 12, kar je predstavljalo več kot 50-odstotno znižanje.

Policija nadzore hitrosti opravlja na podlagi analiz in stanj prometne varnosti na posameznih območjih:
- predvsem na tistih cestnih odsekih in mestih, kjer so prometne nesreče pogoste (70 % izvedenih meritev),
- na odsekih, kjer so kršitve omejitev hitrosti pogoste, in odsekih, ki jih predlagajo lokalne skupnosti, šole in drugi (30 % izvedenih meritev).

Policija pri postavitvah stacionarnih ohišij za merilnike hitrosti sodeluje z upravljalci cest. Mestna ali občinska redarstva pri postavitvah praviloma upoštevajo predloge policije, nekatere postavitve pa so povezane tudi s predlogi lokalnih oziroma četrtnih skupnosti.

Policija zagotavlja 24-urno pokritost slovenskega avtocestnega omrežja. Nadzor opravljajo tudi s civilnimi vozili z vgrajenimi video nadzornimi sistemi PROVIDA, ki omogočajo mobilno ugotavljanje visokih prekoračitev hitrosti in ostalih kršitev, ki bi jih lahko združili pod pojem objestna vožnja (prehitevanje po desni in odstavnem pasu, vožnja na prekratki varnostni razdalji, nenadno zaviranje …). Policija je sicer letos začela uporabljati sisteme za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic, ki v realnem času opozarjajo na vozila, ki nimajo veljavne registracije in katerih lastnik nima veljavnega vozniškega dovoljenja. Tehnično sredstvo se je izkazalo kot zelo uporabno. Na podlagi odločitve Ustavnega sodišča, ki je julija letos razveljavilo določbe Zakona o nalogah in pooblastilih policije o uporabi tovrstnih sistemov, pa je bila policiji odvzeta možnost, da bi na avtocestah delovala bolj usmerjeno oziroma da bi pri nadzoru cestnega prometa uporabljala to učinkovito tehnično sredstvo.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve