Na današnji seji vladnega odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije sprejela odgovor na pobudo Državnega sveta, da se v državnem proračunu zagotovi več sredstev za investicije in omogoči učinkovitejše črpanje evropskih sredstev za gradnjo cest, šol in vrtcev ter za odpravljanje posledic naravnih nesreč.
Vlada v odgovoru med drugim pojasnjuje, da je odhodkovna stran državnega proračuna usmerjena najprej v zagotavljanje sredstev za pokrivanje zakonskih obveznosti, del celotnih izdatkov proračuna pa seveda predstavljajo tudi sredstva za investicije, katerih dinamika mora biti načrtovana ob upoštevanju omejitev, ki jih določa okvir proračunov sektorja država za triletno obdobje.
V državnem proračunu se delež sredstev, ki je namenjen investicijam, povečuje. V okviru rebalansa proračuna za leto 2019 so bila sredstva za investicije načrtovana v višini 1,1 milijarde evrov in se glede na realizacijo leta 2018 povečujejo za 31,3 %. Podoben trend se izkazuje tudi v predlogu proračuna za leto 2020. Takšno gibanje investicijskih odhodkov ni povezano le z vse večjo dinamiko črpanja evropskih sredstev, temveč se povečujejo tudi integralna sredstva.
Zavedajoč se, da sredstva evropske kohezijske politike predstavljajo enega ključnih instrumentov spodbujanja konkurenčnosti in razvoja, velja poudariti, da je bilo sprejetih veliko ukrepov z namenom izboljšanja pogojev črpanja EU sredstev, ki so predstavljeni v Akcijskem načrtu za pospešitev črpanja sredstev iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Za uspešno črpanje je ključnega pomena usklajeno delovanje države in občin ter izvajalcev, saj smo vsi soodgovorni za učinkovito izvajanje evropske kohezijske politike.
V pojasnilu pobude Državnega sveta je navedeno, da so se investicije v cestno infrastrukturo skoraj ustavile. Vlada oz. pristojno ministrstvo pobudo za zagotovitev dodatnih sredstev za investicije razume in si prizadeva za izboljšave/razvoj infrastrukture na področjih prometa in energetike. Poudariti pa moramo, da se investicije v državne ceste niso ustavile, ravno nasprotno. V zadnjem obdobju je bil dosežen ključen preobrat. Številni ukrepi so prispevali k izboljšanju stanja državnih cest.

Člani odbora za gospodarstvo so sprejeli tudi sklep, da Vlada Republike Slovenije v veljavni načrt razvojnih programov 2019–2022 uvrsti štiri nove projekte bilateralnega razvojnega sodelovanja. Gre za projekte Čistilna naprava Žitomir, Javna razsvetljava Kraljevo, Upravljanje z gozdovi v Gruziji in Javna razsvetljava Žabljak. Projekti sodijo med vsebinske in geografske prioritete slovenskega mednarodnega razvojnega sodelovanja.
Namen in cilj projekta Čistilna naprava Žitomir je ustvariti možnosti za ustrezno ravnanje z odpadnimi vodami, zmanjšati stroške delovanja in vzdrževanja čistilne naprave ter kanalizacijskega omrežja. Vrednost projekta v celoti je ocenjena na 9.482.314 evrov; v tem je predvideno sofinanciranje Republike Slovenije v skupni višini 2.844.694 evrov.
Namen in cilj projekta Javna razsvetljava Kraljevo je zamenjava 9200 svetilk z živim srebrom in pripadajočih 280 merilno-upravljalnih omaric s ciljem zmanjšanja porabe električne energije, izpustov CO2 ter svetlobnega onesnaževanja in znižanja stroškov električne energije in vzdrževanja. Vrednost projekta v celoti je ocenjena na 553.225 evrov, v tem je predvideno sofinanciranje Republike Slovenije v višini 165.975 evrov.
Namen in cilj projekta Upravljanje z gozdovi v Gruziji je ohranjanje in trajnostna raba gozdne krajine na področju Zahodnega Malega Kavkaza. Izvedba projekta bo zagotovila ohranjanje biotske raznovrstnosti, prilagajanje gozdov na podnebne spremembe in učinkovitejšo rabo gozdov za potrebe prebivalstva in pridelavo hrane. Vrednost projekta v celoti je ocenjena na 1.715.589 evrov, od tega je predvideno sofinanciranje Republike Slovenije v skupni višini 563.540 evrov.
Namen in cilj projekta Javna razsvetljava Žabljak je rekonstrukcija javne razsvetljave v občini Žabljak, ki bo povečala energetsko učinkovitost mesta in doprinesla k razvoju čiste »ekološke« industrije. Vrednost projekta v celoti je ocenjena na 161.138 evrov, v tem je predvideno sofinanciranje Republike Slovenije v višini 80.569 evrov.