Za državo, ki je v veliki meri pokrita z gozdnimi površinami, saj se v evropskem merilu uvršča na visoko četrto mesto po gozdnatosti, je vprašanje upravljanja z gozdovi že od nekdaj izjemno pomembno. Ustrezno gospodarjenje z gozdnimi viri ter skrb za njihovo dobrobit so zato že od oblasti v nekdanji skupni državi terjala začetek usposabljanja in izobraževanja ustreznega kadra, zaradi česar je pred natanko sedemdesetimi leti nastala pobuda za izoblikovanje programa univerzitetnega študija gozdarstva.

Študij gozdarstva, kot ga od šestdesetih let prejšnjega stoletja naprej razvija Biotehniška fakulteta v Ljubljani, je po besedah dekana prof. dr. Emila Erjavca v svojih razsežnostih nekaj posebnega, saj so gozdarji za slovensko družbo izjemnega pomena, javnost pa da poklic in njegovo poslanstvo ceni. Gozdarji so namreč pionirji idej in nosilci rešitev, ki so povezani z upravljanjem z gozdnimi viri.

V ospredje sodobnega gospodarjenja z gozdovi pa danes silijo okoljevarstvene teme, zlasti podnebne spremembe, ki vse bolj ogrožajo zdravje in obstoj gozdov. Na sonaravni razvoj gozdnih površin in ekološko usmerjenost študijskega programa se je tako v svojem govoru navezala tudi dr. Aleksandra Pivec. Ministrica je izpostavila dejstvo, da so gozdovi danes, tudi po zaslugi študija gozdarstva, prepoznani kot najpomembnejši elementi slovenske krajine. Med izzivi, s katerimi pa se trenutno sooča gozdarska stroka, pa je poleg prilagajanja podnebnim spremembam izpostavila tudi povečanje vlaganj v raziskave in razvoj.

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, šolstvo in šport dr. Jernej Štormajer je v svojem nagovoru izpostavil še pomen takšnih in podobnih izobraževalnih inštitucij pri uvajanju novih idej v prakso, kar je še posebej pomembno v času hitrih sprememb.

Ob zaključku govorov pa so bili udeležencem svečane akademije predstavljeni tudi novi prostori oddelka.