Uvodoma so ministri razpravljali o povezavi med delovanjem schengenskega območja in dublinsko uredbo. Delovanje schengenskega območja je namreč tesno povezano tudi z azilnim sistemom in sistemom vračanja. Dublinska uredba, ki je temelj skupnega evropskega azilnega sistema in določa odgovorne države članice za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, se ni izkazala za najprimernejše orodje za odzivanje na izzive, ki jih predstavljajo povečani mešani migracijski tokovi. Zato so se ministri strinjali, da so za ohranitev schengenskega prostora nujne spremembe Dublinske uredbe, ki bodo zagotovile hitro in učinkovito izvajanje postopkov mednarodne zaščite, s tem pa se bo preprečevalo zlorabe sistema mednarodne zaščite.

Minister Poklukar je povedal, da je treba schengenska pravila in dublinsko uredbo posodobiti, »da bodo kos izzivom, s katerimi se soočamo v časih zaostrenega migracijskega pritiska.« Ob tem pa je nujno odgovoriti na vprašanje, za kakšne razmere oblikujemo ta sistem. »Nemogoče je namreč, da bi sistem, ki je namenjen delovanju v razmerah »normalnega« migracijskega pritiska, deloval tudi v primeru nesorazmerno povečanega pritiska. To je bila ena od najbolj očitnih izkušenj iz časa migracijske krize v letih 2015 in 2016, ko so se vsa obstoječa orodja na ravni EU izkazala za neprimerna in smo bili prisiljeni v oblikovanje regijskih rešitev in parcialnih dogovorov.« Zato je Slovenija že večkrat predlagala, da bi sistem naslavljanja kriznih razmer izločili iz okvira Dublinske uredbe in ga oblikovali kot enega od elementov celovitega upravljanja z migracijami v EU. »Izhodišče za to imamo, in sicer v Direktivi o začasni zaščiti, ki je del prava EU že od leta 2001.«

Ministri so se strinjali, da je treba prihodnji sistem upravljanja migracij zasnovati tako, da bodo upoštevani vsi ključni vidiki - naslavljanje situacije v tretjih državah in podpore državam, ki gostijo največje število beguncev, učinkovit nadzor zunanjih meja EU in vračanje v države izvora tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito, in dostopa do mednarodne zaščite tistih, ki jo potrebujejo. Ob tem so ponovili stališča glede prerazporeditve oseb, ki potrebujejo zaščito, med državami članicami, ki ji države t. i. Višegrajske skupine še vedno nasprotujejo. Dogovorili so se, da bo avstrijsko predsedstvo pripravilo dokument, v katerem bo oblikovalo stališče Salzburškega foruma glede prihodnjega ustroja migracijske politike EU. S tem želi Salzburški forum aktivno prispevati k oblikovanju programa Evropske komisije.

Popoldanski del srečanja so ministri namenili boju proti tihotapljenju migrantov, saj je to eden od največjih izzivov, s katerimi se srečujemo v regiji. V razpravi so se ministrom iz držav Salzburškega foruma pridružili tudi kolegi iz nekaterih schengenskih držav (Italije, Grčije, Švice, Danske in Finske). Minister Poklukar je predstavil stanje na področju migracij v Sloveniji, kjer se soočamo s povečanim številom nezakonitih prehodov državne meje in s povečanim številom prošenj za mednarodno zaščito. Kljub temu pa je situacija na področju migracij v Sloveniji stabilna. »Slovenija je kredibilen partner v schengnu in zagotavlja učinkovit nadzor zunanje meje.« Tudi na področju boja proti tihotapljenju migrantov je slovenska policija uspešna. Tako je letos prijela že skoraj 400 tihotapcev. »Ocenjujem, da je preprečevanje tihotapljenja eno od področij, kjer se kažejo uspehi regionalnega sodelovanja. Gre namreč za pojav z izrazito mednarodno dimenzijo, kjer brez sodelovanja varnostnih organov držav iz regije, pa tudi iz EU, ne bi šlo,« je še poudaril minister.

Ob robu srečanja se je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar srečal tudi z avstrijskim ministrom za notranje zadeve Wolfgangom Peschornom.