V dialogu s člani Komisije za mednarodno pravo OZN je Slovenija sodelovala v procesu soustvarjanja novih smernic in pravil mednarodnega prava. V svojih nastopih je poudarila pomen razvoja in spoštovanja mednarodnega prava, vključno z odločitvami mednarodnih sodišč in tribunalov, kar ostaja temeljni okvir mednarodnih odnosov ter pravic in obveznosti subjektov mednarodnega prava.

Na zasedanju so bila obravnavana številna vsebinska področja, med drugim hudodelstva zoper človečnost, kogentne norme mednarodnega prava (jus cogens), imunitete državnih funkcionarjev pred tujo kazensko jurisdikcijo, zaščita okolja v kontekstu oboroženih spopadov, dvig morske gladine v mednarodnem pravu, nasledstvo držav glede mednarodnih protipravnih dejanj in začasna uporaba mednarodnih pogodb. V okviru tradicionalnega dialoga pravnih svetovalcev se je med drugim razpravljalo o uporabi veta v zvezi z vojnimi zločini in zločini proti človečnosti, uporabi sile v mednarodnem pravu in 70. letnici sprejetja Ženevskih konvencij. Potekal je tudi dialog s predsednikom Meddržavnega sodišča v Haagu, sodnikom Abdulqavi Yusufom, ki je naslovil vprašanje ne-pisnih virov mednarodnega prava v praksi sodišča.

V tem času se je odvila tudi razprava v Generalni skupščini OZN o poročilu Meddržavnega sodišča v Haagu ter o poročilu Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS). Slovenija je v svojem govoru izrazila močno podporo delu MKS in izpostavila dosežke sodišča v preteklem letu kot tudi izzive, s katerimi se sooča.

Ob robu tedna mednarodnega prava je Slovenija soorganizirala stranski dogodek na temo MLA pobude, t.j. pobude za sprejem nove mednarodne pogodbe za medsebojno pravno pomoč in izročitev v primeru pregona genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev. Na dogodku so države pobudnice, ki poleg Slovenije vključujejo Argentino, Belgijo, Mongolijo, Nizozemsko in Senegal, najavile diplomatsko pogajalsko konferenco, ki bo potekala v Sloveniji med 8. in 19. junijem 2020.

Več o MLA pobudi.