Letos se želimo še posebej zahvaliti vsem udeležencem v prehranski verigi s sporočilom: "Hvala za naš super zajtrk!".

S tem sporočilom se želimo zahvaliti vsem našim kmetijam, kmetijskim in živilskim podjetjem ter zadrugam, ne samo za zajtrk, ampak za vso lokalno hrano, ki jo vsak dan lahko uživamo. S svojim zavzetim delom in vztrajanjem v poklicu kmeta in v živilski industriji nam bogatijo mize, zagotavljajo poseljenost ter izjemno raznolikost podeželja. Poleg ozaveščanja otrok in mladine o pomenu hrane iz bližine in njenih prednostih pred hrano, ki ima za seboj na stotine kilometrov je prav, da ob dnevu slovenske hrane vsi skupaj pomislimo na naš način prehranjevanja, kakšno hrano izbiramo ali pripravljamo ter kaj jemo.

Ob tem je potrebno poudariti tudi, da je zaradi močnih konkurenčnih pritiskov zaščita lokalnih kmetijskih pridelkov in živil na nivoju Evropske unije prioriteta, saj se tako zagotavlja njihovo kakovost in krepi zaupanje potrošnikov. Na enotnem evropskem trgu so zato v veljavi skupne evropske sheme kakovosti. Med njimi so tudi zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost in ekološka pridelava. Nacionalne sheme kakovosti so višja kakovost, integrirana pridelava ter izbrana kakovost. Proizvod, ki je proizveden po načelih določene sheme kakovosti, ima poseben značaj. Ta je določen na podlagi podrobnih pravil glede načina proizvodnje, vpliva geografskega območja, kjer se proizvod pridela oziroma predela, ali tradicionalnih postopkov proizvodnje.

Ne nazadnje pa so ključne predvsem odločitve nas posameznikov v vlogi potrošnikov. Kot ozaveščeni in informirani potrošniki namreč z izbiro kakovostnih, lokalno in tradicionalno pridelanih živil vplivamo na celotno živilsko verigo. Tu velja izpostaviti proizvajalce hrane, ki se bodo našim željam prilagodili. Na ta način posamezniki s spreminjanjem prehranjevalnih navad lahko izboljšamo svoje zdravje in kakovost življenja ter hkrati poskrbimo za ohranitev planeta.

Država prebivalstvo k zdravim prehranskim odločitvam spodbuja z različnimi ukrepi:

• s spodbujanjem trajnostnega kmetijstva in biotske raznolikosti v kmetijstvu ter promocijo lokalno pridelane, kakovostne hrane;
• s pripravo nacionalnih strategij in smernic za zdravo prehranjevanje, ki se uporabljajo pri javnem naročanju in pripravi jedilnikov za vrtce, šole, domove za ostarele, bolnišnice in druge javne ustanove;
• z zakonodajo zagotavlja standarde kakovosti ter označevanje živil in informiranje potrošnikov;
• s krepitvijo povezovanja in sodelovanja med sektorji (kmetijstvo, zdravstvo, izobraževanje, okolje, socialne zadeve idr.);
• z nadzorom nad označevanjem in oglaševanjem živil;
• z mednarodnim sodelovanjem in prenosom znanj ter dobrih praks iz tujine.

Več informacij na spletnem mestu Tradicionalni slovenski zajtrk ter na Facebook strani Tradicionalni slovenski zajtrk.

Pri obeleževanju dneva slovenske hrane ter izvedbi tradicionalnega slovenskega zajtrka sodelujemo: ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za izobraževanje, znanost in šport, za kulturo, za zdravje, za okolje in prostor, Čebelarska zveza Slovenije – pobudnica projekta, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Zavod RS za šolstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zadružna zveza Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ter Zveza sadjarskih društev Slovenije.