V nadaljevanju objavljamo besedilo nagovora ministrice za pravosodje Andreje Katič. Velja govorjena beseda!  

Spoštovane organizatorke in organizatorji mednarodne konference.

Spoštovane udeleženke in udeleženci.

Javno naročanje je način pridobivanja sredstev, ki jih potrebujemo za naše delo. Stavbe, vozila, pohištvo … pa vse do sponk za papir. Skoraj tri milijarde in osemsto milijonov evrov na leto kot država namenimo dobaviteljem blaga, storitev in gradenj. To je dobra tretjina našega proračuna. In s proračunom v zadnjih letih raste tudi poraba.

Vsi, ki se s področjem javnega naročanja neposredno ali posredno ukvarjamo, se zavedamo nevarnosti - tveganj za netransparentno porabo, nasprotij  interesov in nenazadnje korupcije. Ta tveganja poskušamo obvladovati tudi na ravni zakonodaje.

Zakon o javnem naročanju ter Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije sta zakona, ki določata vrsto ukrepov, katerih cilj je zmanjšati tveganja in jih spraviti na obvladljiv nivo. Marsikdo bi  o ZIntPK rekel, da njegove določbe predstavljajo administrativno breme; podobno verjetno drži tudi za Zakon o javnem naročanju. In seveda je to res. Vse določbe, ki so namenjene zagotavljanju integritete in poštenosti so takšne, da nalagajo uslužbencem in funkcionarjem na eni strani, in podjetnikom in korporacijam na drugi strani - kupe obveznosti. Zapleteni postopki, desetine poročil in izjav, obsežne zbirke podatkov, spletni portali – tudi vse to je posredno cena korupcije v naši družbi. Na letni ravni zaradi korupcije izgubimo po nekaterih podatkih okoli 3,5 milijarde evrov letno ali 8,5 % bruto domačega proizvoda. Vsak ukrep za zmanjšanje teh izgub nam lahko prihrani nekaj teh sredstev.

Ameriški vrhovni sodnik Louis Brandeis je nekoč rekel, da je sončna svetloba najboljše razkužilo, električna luč pa najboljši policist. Transparentnost je eden od najboljših ukrepov za preprečevanje korupcije in za zagotavljanje integritete delovanja javnega sektorja. KPK je pred skoraj desetletjem objavila aplikacijo Supervizor, ki se danes imenuje Erar. Objavila je celotno porabo slovenskega javnega sektorja - vse  do zadnje transakcije. Podatki so omogočili novo obliko nadzora nad porabo javnih sredstev. Od takrat nadzor ni več prepuščen le revizorjem, računskemu sodišču in peščici nadzornih organov – dostop do podatkov so tako dobili vsi - novinarji, poslanci ter splošna javnost.

Žal pa za delovanje aplikacije Supervizor oz. Erar ni bilo ustrezne pravne podlage. Prav ta pomanjkljiva podlaga je povzročila, da Erar danes deluje v omejenem obsegu. Novo, boljšo podlago smo poskušali zagotoviti že v preteklosti, v luči tega pa je bil spremenjen tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Ta omogoča vsaj delovanje v trenutnem obsegu, kar pa je manj kot je tehnično in pravno mogoče.

Novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki smo jo pripravili na Ministrstvu za pravosodje in je trenutno v obravnavi v Državnem zboru, na tem področju zagotovo predstavlja napredek, kar ste prepoznali tudi v vaši organizaciji. Pri pripravi novele smo naleteli na veliko nerazumevanja za koncept boja proti korupciji, veliko nerazumevanja in nepoznavanja načina delovanja tovrstnih institucij. V začetku meseca novembra je v državnem zboru potekala javna predstavitev mnenj, na kateri smo poskušali pridobiti mnenja vseh pomembnih deležnikov in ugotoviti, kakšna so stališča strokovne javnosti do predvidenih sprememb. Odziva je bilo relativno malo, so pa nekateri govorci podprli rešitve v noveli. Presenetljivo veliko nasprotovanja prihaja tudi s strani predsednika KPK, kar je težko razumeti. Na srečo njegovi sodelavci ne delijo vedno njegovih pogledov. Kljub vsemu se bomo potrudili izpeljati ta zakonodajni projekt in komisiji dati nova orodja, da bo svoje poslanstvo lahko bolj učinkovito upravljala (pod novim predsednikom).

Predlog novele zakona zagotavlja širšo pravno podlago in KPK omogoča dostop do novih podatkov. Podatki o javnih naročilih, koncesijah in javno-zasebnih partnerstvih, e-računih, stvarnem premoženju, poslih z zemljišči in številni drugi pomembni podatki o poslih javnega sektorja bodo po novem lahko dostopni javnosti prek portala Erar. To pomeni, da bomo še večji del poslovanja te države odprli javnosti in še večji del poslovanja izpostavili sončni svetlobi.

Ob tem ne gre prezreti dela, ki ga opravljajo kolegi na Ministrstvu za javno upravo. V spletni aplikaciji so objavili podatke o javnih naročilih, vzpostavili portal za javno naročanje, uvedli sistem skupnih javnih naročil, nenazadnje so  vzpostavili tudi portal odprtih podatkov … vse to zelo prispeva k našemu skupnemu cilju – poslovanju naše države z manjšo stopnjo korupcije in večjim zaupanjem javnosti v delovanje institucij pravne države.

Sodnik Brandeis je o prej omenjeni sončni svetlobi pisal v svoji zbirki esejev z naslovom »Other People's Money and How the Bankers Use It«. Vse prepogosto se obnašamo kot prav ti bankirji izpred stotih let – z denarjem države, države, ki jo predstavljamo mi vsi, delamo kot z denarjem nekoga drugega, namesto, da bi z njim delali vestno kot s svojim.

Današnji dogodek naj bo torej opomnik, da so javna naročila v korist vseh nas – tako javnega sektorja kot zasebnega, predvsem pa v korist vseh nas, državljanov.

Želim vam uspešno in plodno razpravo.

Srečno!