Na mednarodni konferenci Javna naročila v Sloveniji in Evropski uniji o pomenu transparentne in smotrne porabe javnih sredstev

Javna naročila obsegajo okrog 11 odstotkov slovenskega BDP, povprečje Evropske unije pa je pri 14 odstotkov. Evropska komisija se je tako odločila za skupni projekt z nevladno organizacijo Transparency International, prek katerega si s pomočjo paktov integritete prizadevajo izboljšati izvajanje javnih naročil pri projektih, ki so financirani s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada. V pobudi je v enajstih državah Evropske unije sodelovalo sedemnajst nevladnih organizacij, ki so spremljale porabo javnih sredstev med izvajanjem postopkov javnega naročanja.

Tudi Slovenija se je pridružila iniciativi s pilotno implementacijo pakta integritete pri projektu energetske obnove Splošne bolnišnice Trbovlje. Gre za projekt v vrednosti 2,5 milijona evrov, od katerih je 40 odstotkov prispeval Kohezijski sklad. Obnova bolnišnic za povečanje učinkovitosti rabe energije je pomembno področje izvajanja kohezijske politike, saj so bolnišnice največje porabnice energije v javnem sektorju. Prihranek energije po energetskih obnovah je v povprečju 50 odstoten. Ob tem s tem prispevamo tudi k izboljšanju razmer ene najranljivejših skupin prebivalcev – bolnikov, zdravstvenemu osebju pa izboljšujemo pogoje za delo.

Projekt je že uspešno zaključen, njegovo izvajanje v fazi priprave javnih naročil pa je prek pakta integritete kot neodvisni opazovalec spremljala Transparency International Slovenia. S tem se je civilni družbi omogočilo spremljanje poteka javnega naročila ter podajanja mnenj o skladnosti postopka javnega naročila z veljavno zakonodajo, etičnimi pravili in določili Pakta ter izdaji priporočil in predlogov za odpravo potencialnih nepravilnosti.

V Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, organu upravljanja za sredstva kohezijske politike v Republiki Sloveniji, se zavedamo, da sta učinkovit nadzor in transparentno spremljanje izvajanja projektov izjemno pomembna. Potrebno ju je nenehno izboljševati in krepiti v smeri hitrejšega odkrivanja napak, nepravilnosti ali morebitnih goljufij, je prepričana direktorica Organa upravljanja Mateja Mahkovec. Ob tem je poudarila, »da je zelo pomembno tesno sodelovanje med vključenimi institucijami in učinkovit pretok informacij na vseh ravneh izvajanja kohezijske politike«.