Vlada je na današnji seji sprejela Strategijo kulturne dediščine 2020–2023 in naložila vsem ministrstvom in vladnim službam, da v roku šestih mesecev v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo izdelajo akcijski načrt za obdobje 2020–2021.

Izhodišče strategije je načelo celostnega ohranjanja dediščine kot temelja nacionalne identitete, kulturne raznolikosti Slovenije (ki se prepleta z izjemno krajinsko in biotsko raznovrstnostjo), privlačnosti naše države za življenje naših državljanov, izobraževanje, razvoj, umetniško ustvarjanje, turizem in druge gospodarske dejavnosti. Je temelj sodobne ustvarjalnosti in prepoznavnosti Slovenije v mednarodni skupnosti. Splošni cilji strategije so s pomočjo dediščine prispevati h kakovosti življenja in k bolj povezani družbi, pospešiti trajnostni razvoj Slovenije in izboljšati odnos družbe do naše dediščine.

Strategija uveljavlja celostno ohranjanje dediščine v treh družbenih podsistemih: družba (v ožjem pomenu), razvoj in znanje. Namen strategije je spodbuditi in podpreti vlogo dediščine pri doseganju splošnih strateških ciljev, kot so vključujoča družba, uravnotežen – pametni razvoj in nenehno prenašanje znanj. Glavni izziv strategije je ustvariti sinergijo med obstoječimi sektorskimi cilji, usmeritvami in ukrepi na področjih, pomembnih za ohranjanje dediščine, ter jih izboljšati ali dopolniti, kjer je to potrebno.

Vlada je sprejela Načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje 2020–2025 in se seznanila z Akcijskim načrtom udejanjanja trajnostne mobilnosti na območju širšega ljubljanskega mestnega območja. V Načrtu vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje 2020–2025, ki ga je danes sprejela vlada, so navedeni predvideni zneski vlaganj, ki jih potrebujemo za uresničitev ciljev, predvidenih v Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa in v Strategiji razvoja prometa v RS do leta 2030.

Dinamika vlaganj v zračni promet, vodni promet, investicije in obnove državni cest, investicije in obnove cestninskih cest, posodobitev železnic in uvedba ukrepov na področju trajnostne mobilnosti in upravljanja prometa predvideva porabo proračunskih in drugih virov v višini približno 653 milijonov evrov v letu 2020, približno 718 milijonov evrov v letu 2021, 1.098,5 milijona evrov v letu 2022, 992,5 milijona evrov v letu 2023, 997,5 milijona evrov v letu 2024 in 1.150 milijonov evrov v letu 2025.

Na področju rednega vzdrževanja cest in železnic in subvencioniranja izvajanja obvezne gospodarske javne službe javnega potniškega prometa pa je predvideno še dodatnih 431,9 milijona evrov v letu 2020, 438 milijona evrov v letu 2021, 453 milijona evrov v letu 2022, 443,5 milijona evrov v letu 2023, 441,7 milijona evrov v letu 2023 in 423 milijona evrov v letu 2025. Tudi ti zneski upoštevajo proračunske in druge vire.

Vlada je sprejela Nacionalno strategijo za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma. Strategija temelji na stališču, da Republika Slovenija najostreje obsoja vsakršno obliko terorizma in nasilnega ekstremizma, ne glede na vrsto in obliko, versko, etnično ali kakršno koli drugo ideologijo. Terorizem spodkopava temeljne vrednote, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter negativno vpliva na gospodarstvo države, njen trajnostni razvoj in zagotavljanje nacionalne varnosti. Za terorizem ni in ne more biti opravičila.

Namen strategije je opredeliti ukrepe in sistemski odziv za zmanjšanje ranljivosti Republike Slovenije pred terorizmom in nasilnim ekstremizmom, zagotoviti varnost pred terorističnimi grožnjami, da bi zaščitila ustavne, gospodarske, socialne in politične temelje, njene temeljne vrednote, varnost prebivalcev ter državljanov Republike Slovenije doma in v tujini. Strategija je izrazito preventivno naravnana in usmerjena v najbolj ranljive skupine.