Na novinarski konferenci smo predstavili zadnje spremembe, ki jih prinašata že sprejeta novela Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) in se dotaknili sprememb Zakona o javnem naročanju – ZJN-3, ki jih na ministrstvu pripravljamo.

Minister Rudi Medved je uvodoma izpostavil: »Naključje je, da se ravno danes končuje saga z izbiro ponudnika za karavanški predor. Na mestu je vprašanje ali bi se te spremembe novele, če bi v tem postopku že veljale, »prijele« oz. ali bi bil zaradi njih ta postopek kaj drugačen? Ob tem moram poudariti, da se novele zakona nismo lotili zaradi karavanskega predora, ampak nas je v to sililo več stvari. Pa vendarle ocenjujem, da bi se v tem postopku glede na zakonske določbe lahko marsikaj odvijalo drugače, postopek bi bil hitrejši, saj novela zakona preprečuje veriženje in kopičenje pritožb za iste stvari. Tudi naročnika spremembe zakona silijo k hitrejšemu odločanju, ko dobi zavedo v ponovno odločanje iz Državno revizijske komisije (DKOM). Naročnik je v tem primeru aktualnem primeru dolgo potreboval, da se je odločil. Čas ponovnega odločanja se skrajšuje na 30 dni, gre za razumen rok, a bistveno pospešuje postopek. Projekti, ki so vredni več kot 10 milijonov EUR, morajo biti na Državni revizijski komisiji (DKOM) prednostno obravnavani. To so bistveni poudarki novele zakona, kar nam je po intenzivnem usklajevanju pritrdila tako stroka kot tudi politika,« je izpostavil minister.

Novela ZPVPJN, ki je z veliko večino bila potrjena na novembrski redni seji Državnega zbora (22.11.2019), prinaša tudi večjo neodvisnost organa pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, to je Državne revizijske komisije, povečuje učinkovitost pravnega varstva na splošno, še posebej pa večjih, infrastrukturnih projektov ter uvaja sodno varstvo zoper odločitve DKOM.  Z vidika večje učinkovitosti pravnega varstva zakon po novem ne omogoča več podvajanja zahtevkov v isti zadevi in navajanje novih in novih domnevnih kršitev, četudi bi ali je ponudnik zanje vedel že prej. Zakon tudi določa, da se bodo presojale zgolj bistvene kršitve postopka, torej le tiste, ki imajo pomemben in dejanski vpliv na postopke javnega naročila.  Pritožbe večjih projektov, kot to velja že danes pri naročilih, ki so sofinancirana z EU sredstev, se bodo obravnavale prednostno.

Minister se je dotaknil tudi ostalih sprememb ZPVPJN: »Spremembe niso obširne, so pa tektonske. Gre za tektonski premik v tem zakonu, ne samo na področju pritoževanja na DKOM, ampak je zelo pomemben element nov postopek imenovanja članov DKOM. Po novem bo komisija strokovno bolj usposobljena, zaostrujemo merila, zakon terja več izkušenj na področju javnega naročanja in Sodni svet je tisti, ki bo ocenjeval strokovno in drugo usposobljenost kandidatov za člane DKOM. Še vedno bo imel odločilno vlogo pri tem Državni zbor, ki bo imenoval člane DKOM, Sodni svet pa bo prvo sito, ki bo ocenil ali so kandidati primerni za to odgovorno funkcijo. DKOM odloča o milijardah državnega denarja, zato je to izredno pomembno. Še toliko bolj pomembna pa je uvedba sodnega varstva v postopih javnega naročanja, vendar na način, da te ne zmanjšujejo učinkovitost postopkov javnega naročanja.«

Z vidika strokovnosti se dviguje starostna meja iz 30 na 35 let, število let delovnih izkušenj na področju javnega naročanja pa iz 6 na 9 let. Imenovanje in razrešitev članov pa bo tako primerljivo imenovanju sodnikom, presojo kandidatov. Povsem prvič v RS pa zakon uvaja tudi dodatno sodno varstvo, kar je pomembno zaradi zagotavljanja večje pravne varnosti in enotnosti odločanja. Zoper odločitev DKOM je po novem dovoljen upravni spor pred Upravnim sodiščem, ki pa ne vpliva na konkretni postopek, ga ne ustavlja, tako lahko naročnik pogodbo podpiše. Rešitev ne zmanjšuje učinkovitosti sistem javnega naročanja, zagotavlja pa enotno sodno prakso in večjo pravno varnost.

Minister Medved je ponovno poudaril, da sama sprememba zakonodaje ni čarobna palčka in ne bo povsem rešila vseh zapletov, ampak je pri tem pomembna tudi kultura. »Največ denarja pri javnih razpisih se odteče tam, kjer se pojavlja le en ponudnik in takšnih razpisov je v Sloveniji okrog 40%. Lahko iščemo izgovore, da je trg majhen, da ni konkurence ali razloge, da so postopki zapleteni…. Morda gre po vrednosti za manjša naročila, ampak ko pa seštejemo, imamo letno približno 16.000 sklopov javnih naročil, lahko ugotovijo, da nam polzijo skozi prste milijoni javnega denarja. Tam, kjer ni konkurence, je stvar dražja. Zato na MJU dajemo velik poudarek tudi konkurenčnosti ponudnikov v sistemu javnega naročanja in kompetentnosti naročnikov.«

Napredek na področju javnega naročanja in stabilnost zakonodaje pa ne prinaša le ZPVPJN, temveč jih bo prinesla tudi novela Zakona o javnem naročanju – ZJN3, katere cilji, ki jih bomo pri njeni pripravi zasledovali so: poenostavitev sistema javnega naročanja, naročnikom dopustiti več manevrskega prostora in večjo fleksibilnost, jih hkrati izobraziti in opolnomočiti (profesionalizacija javnega naročanja) ter urediti strožje sankcioniranje, kakor tudi prekrške za tiste, ki bi to zlorabljali. V postopek snovanja sprememb smo že vključili številne deležnike predvsem s praktičnimi izkušnjami, ki bodo pripomogle k izboljšanju sistema javnega naročanja.

»Zakone pišemo s tistimi, ki javne razpise uporabljajo in s tistimi, ki se ukvarjajo z javnim naročanjem, zato je naš cilj, da bi bil Zakon o javnem naročanju pripravljen nekje v drugi polovici naslednjega leta,« je pojasnil minister Medved. Trudimo se, da bi se izognili primerom, da »ko ponudnik kihne, se naročnik prehladi,« je opisal situacijo JN večjih projektov.

Da smo na dobri poti ter imamo v Sloveniji javno naročanje dobro urejeno, pa meni tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je v nedavno objavljenem poročilu OECD “Governement at a Glance 2019”, Slovenijo, po transparentnosti procesa javnega naročanja in javno dostopnih informacijah, uvrstila med najbolj razvite članice OECD. V Sloveniji so pregledne in javno dostopne vse informacije o postopku, ocenjevalnih kriterijih, pogojih izbire in s tem povezano dokumentacijo, odločitve in pogodbe, ocenjujejo v poročilu. Minister Medved je oceno tujih ekspertov komentiral, da »mi sami sebe navadno bistveno bolj črno vidimo, kot nas vidijo od zunaj. Zapleti pri večjih infrastrukturnih projektih mečejo senco na ostale postopke javnega naročanja. OECD z zadnjimi odločitvami priznava, da ima Slovenija transparentnost urejeno na najboljši možen način.« (Goverenment at a Glance je dvoletno poročilo OECD, ki primerjalno med državami članicami pregleda različne vladne aktivnosti, v letošnjem letu je zajetih 60 različnih primerjavo aktivnosti vlad članic OECD.)

Tudi včerajšnje (5.12.2019) poročilo Evropske komisije o izvajanju politik glede malih in srednjih podjetij (2019 SBA Fact Sheet) je dokaz, da smo na pravi poti ter nam daje dodatno energijo za nadaljnje delo. Evropska komisija namreč področje javnega naročanja glede malih in srednih podjetij v Sloveniji, po vseh kriterijih, uvršča nad povprečje EU.