Gostiteljica srečanja albanska obrambna ministrica Olta Xhaçka je uvodoma izpostavila pomen pobude za regijo, pa tudi na izvajanje obrambnih reform v tej državi. Dejala je, da bo Albanija še naprej krepila delo in zavezanost Natu ter poudarila pomen sodelovanja držav ob nenadnih dogodkih, kar se je pokazalo ob novembrskem potresu v tej državi. Srečanje A-5 je skladno s prakso potekalo v dveh ločenih formatih.

Državni sekretar mag. Miloš Bizjak se je udeležil razprave, ki je bila odprta za države opazovalke A-5 in države, ki se srečanj udeležujejo na podlagi vsakokratnega povabila organizatorja. Ministri so v tem delu razpravljali o evro-atlantski perspektivi jugovzhodne Evrope skozi mehanizme A-5. Govorili so predvsem o varnostnih izzivih, ilegalnih migracijah in naravnih nesrečah v regiji ter o polnopravnem članstvu držav opazovalk v pobudi A-5.

Državni sekretar mag. Bizjak je uvodoma izrazil sožalje žrtvam nedavnega potresa in pripravljenost, da pomagamo tudi v prihodnje. Poudaril je, da sta varnost in stabilnost Zahodnega Balkana ključna za varnost in stabilnost širše evropske regije ter izrazil obžalovanje zaradi zamujene priložnosti glede odprtja pogajanj za članstvo v EU z Albanijo in Severno Makedonijo. Ponovil je zavezo Slovenije za aktivno prisotnosti v regiji, tudi prek sodelovanja v varnostno-obrambnih regionalnih pobudah. V luči novih varnostnih izzivov, ki se ne ozirajo na državne meje, pa je mag. Bizjak dejal, da se bo Slovenija zavzela za korenito razpravo o prihodnjem delovanju pobude ter možnih konkretnih projektih znotraj le-te.

Na srečanju v formatu držav članic, na katerem Slovenija ni sodelovala, so članice A-5 razpravljale o skupnem prispevku k operacijam Nata ter o politiki odprtih vrat pobude. Ob koncu srečanja so obrambni ministri držav članic Jadranske listine, in sicer Hrvaške, Albanije, Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore, podpisali skupno izjavo.