Cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2020

Vlada je sprejela Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2020.

Vodno povračilo predstavlja obveznost plačila imetnikov vodne pravice za povrnitev stroškov rabe vode, ki jih povzročajo imetniki vodnih pravic s posebno rabo vode po različnih namenih. Namen vodnega povračila je nadomestiti stroške, ki so povzročeni z obremenjevanjem voda, po načelu, da stroške nosi njihov povzročitelj. Vodno povračilo ima naravo okoljske dajatve za rabo naravne dobrine in pomeni ekonomski ukrep varstva okolja, ki spodbuja učinkovito rabo naravne dobrine tako, da imetnike vodne pravice za posebno rabo vode obremenimo s plačilom vodnega povračila tako, da pokrivajo vsaj del stroškov obremenjevanja voda.

Z namenom trajnostne uporabe vodnih virov se vsi imetniki vodne pravice, ki uporabljajo vodo za različne namene dolžni prispevati k pokrivanju stroškov, ki nastajajo in s tem prispevajo k izvajanju ukrepov upravljanja voda.

Sprejete cene za leto 2020 ob nespremenjeni rabi vode glede na leto 2019 predstavljajo enak prihodek. Ocenjena vrednost priliva za leto 2020 iz naslova vodnega povračila znaša približno 31 milijonov evrov.

Višina plačila za koncesijo za stekleničenje podzemne vode za leto 2020

Vlada je sprejela Sklep o določitvi višine plačila za koncesijo za stekleničenje podzemne vode za leto 2020.

Višina plačila za koncesijo za 1.000 litrov stekleničene podzemne vode je ena izmed spremenljivk formule za izračun plačila za koncesijo (koncesijska dajatev) in v letu 2020 znaša 1,405 evra.

Gre za redno plačilo koncesijske dajatve na podlagi podeljenih vodnih pravic. Višina plačila za koncesijo za stekleničenje podzemne vode za leto 2020 je oblikovana na podlagi uradnih podatkov Direkcije RS za vode za leto 2018 in je izračunana po formuli, določeni v uredbah o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač.

Celotni priliv iz naslova koncesij za rabo vode za proizvodnjo pijač je za leto 2020 ocenjen na 481.668 evrov, kar predstavlja približno 17.000 evrov manj prilivov kot, če bi za isto količino uporabili vhodne podatke, ki so veljali v letu 2019.

Znižanje odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč

Vlada je sklenila, da se Javnemu podjetju INFRA izvajanje investicijske dejavnosti d.o.o., Leskovec pri Krškem (INFRA) zniža odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč za vrednost investicije v ureditve, namenjene odvzemu vode za namakanje kmetijskih zemljišč na območju akumulacijskega bazena HE Brežice. Tako se delno zniža drugi del odškodnine v višini 2.824.578,93 evrov, odmerjene z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 17. 3. 2016  zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča z boniteto večjo od 50, in sicer za vrednost investicije v ureditve, ki so namenjene odvzemu vode za namakanje kmetijskih zemljišč na območju akumulacijskega bazena HE Brežice, to je izgradnjo treh črpališč za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč v investicijski vrednosti 1.808.581,12 evrov.

Soglasje Občini Metlika za načrtovanje prostorskih ureditev

Vlada  je izdala Občini Metlika soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju Državnega prostorskega načrta  za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug in območju Državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R45 za oskrbo Bele krajine.

Občina Metlika želi s spremembami in dopolnitvami občinskega prostorskega načrta na delu načrtovane priključne ceste od Malin do Jugorja, ki je bila kasneje načrtovana po drugi trasi z drugim DPN, uskladiti namensko rabo prostora z obstoječim stanjem. V delu koridorja te ceste v naselju Jugorje želi občina širiti stavbna zemljišča za stanovanjsko gradnjo, izvesti manjše spremembe namenske rabe in prilagoditi enote urejanja prostora. Občina Metlika želi spremeniti namensko rabo prostora in prilagoditi enote urejanja prostora tudi na območju Božič vrha, kjer je v veljavi DPN za prenosni plinovod R45 za oskrbo Bele krajine.

Postopek izdaje koncesijskega akta za rabo termalne vode iz vodnjaka Fi 14 za ogrevanje

Vlada obvešča pobudnika Sončni vrt d. o. o., Turnišče, da se postopek izdaje koncesijskega akta za rabo termalne vode iz vodnjaka Fi 14 za ogrevanje ne začne.

Pobudnik v postavljenem roku namreč ni dopolnil svoje pobude za podelitev koncesije za rabo termalne vode iz vodnjaka Fi 14 za ogrevanje rastlinjakov.

Postopek izdaje koncesijskega akta za rabo termalne vode iz vrtine MD-1/05 za potrebe kopališča Slovenj Gradec  

Vlada obvešča pobudnika Mestno občino Slovenj Gradec, da se postopek izdaje koncesijskega akta za rabo termalne vode iz vrtine MD-1/05 za potrebe kopališča Slovenj Gradec ne začne.

Pobudnik v postavljenem roku namreč v celoti ni dopolnil svoje pobude za podelitev koncesije za rabo termalne vode iz vrtine MD-1/05 za potrebe kopališča in ni izkazal, da izpolnjuje pogoj glede pridobitve koncesije.

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z upravniki večstanovanjskih stavb in registrom upravnikov  

Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi z upravniki večstanovanjskih stavb in registrom upravnikov.

Vlada pojasnjuje, da je upravnik večstanovanjske stavbe v skladu s stanovanjsko zakonodajo pooblaščenec etažnih lastnikov, ki zastopa etažne lastnike v poslih, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe in ki skrbi, da se izvršujejo pravice in obveznosti iz sklenjenih poslov.  Glede potrebnega soglasja za zamenjavo upravnika v večstanovanjski stavbi vlada pojasnjuje, da je v skladu z obstoječim Stanovanjskim zakonom (SZ-1) za imenovanje upravnika in odstop od pogodbe o opravljanju upravniških storitev potrebno soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kot 50% solastniških deležev. Ta odločitev spada med posle v zvezi z rednim upravljanjem stavbe in je zanjo potrebna najmanjša zakonsko določena večina etažnih lastnikov (tako po Stanovanjskem zakonu kot Stvarnopravnem zakoniku). Ne moremo se strinjati z mnenjem volivca, da je omenjeno soglasje previsoko, zato je tudi v osnutku novega Stanovanjskega zakona (SZ-2), ki je v javni obravnavi, za omenjene odločitve potrebno enako soglasje. Osnutek novega Stanovanjskega zakona (SZ-2) na obstoječem temelju tako na področju upravljanja ponuja nekatere nove rešitve in podrobneje opredeljuje ter pojasnjuje zakonske določbe, ki so se izkazale za problematične:

• podrobnejše se bodo opredelile dolžnosti in pooblastila upravnika;  opredelilo se bo, kaj so naloge upravnika, če ni drugače določeno s pogodbo o opravljanju upravniških storitev; pogodba bo podlaga za upravljanje le, če se upravnik vpiše v enotni register upravnikov;
• načrt vzdrževanja stanovanjske stavbe bo bolj vsebinsko bolj  opredeljen podrobneje bo urejeno zbiranje ponudb v primeru dobave storitev ali del v vrednosti več kot 10.000 EUR;  določeno bo varovalo glede morebitnih neplačil upravnika za stroške obratovanja skupnih delov, čeprav so etažni lastniki stroške plačali;
• podrobnejše se bo opredelil način upravljanja s skupnimi deli, ki služijo večjemu številu stanovanjskih stavb (kurilnice,…), predvsem glede porazdelitve stroškov obratovanja;
• upravniki bodo morali  obvezno ustanoviti  ločene fiduciarne račune za rezervni sklad za vsako večstanovanjsko stavbo posebej;
• urejena bo zunanja revizija nad razpolaganjem s sredstvi rezervnega sklada;
• vpeljal se bo konstitutiven register upravnikov, ki bo predstavljal centralen/enoten, elektronski in javen register upravnikov (prednosti takega registra bodo v tem, da bo v registru vedno na voljo zaupanja vreden in javno dostopen podatek – upravnikom se pri izvajanju poslov ne bo več potrebno izkazovati s pogodbo; vodenje postopkov vpisa v register upravnikov bo v pristojnosti upravnih enot; enoten register bo vzpostavljen na straneh Ministrstva za okolje in prostor; podrobno bodo urejeni postopki glede vpisa v register upravnikov);
• določen bo mandat upravnika (največ 5 let); trenutno je večina pogodb o opravljanju upravniških storitev sklenjena za nedoločen čas, kljub možnosti da so sklenjene za določen ali nedoločen čas; te pogodbe bodo z uveljavitvijo zakona spremenjene in bodo imele zakonsko določen mandat 5 let;
• določeno bo, da lahko upravnik razpolaga s sredstvi rezervnega sklada le skupaj z etažnim lastnikom, razen če se etažni lastniki odločijo drugače.

Glede registra upravnikov, vlada odgovarja, da ga vodijo upravne enote, na območju katere se večstanovanjska stavba nahaja, oziroma organ mestne občine.

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča

Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Lidije Ivanuša v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča.

Pravni akt, ki občine zavezuje k odmeri NUSZ je Zakon o stavbnih zemljiščih  (ZSZ-84), ki v prvem odstavku 6. člena določa, da NUSZ določi občinski svet, v skladu z dogovorom o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila. Občine morajo pri določanju višine točke upoštevati načelo sorazmernosti in nearbitrarnosti, kar pomeni, da morajo višino točke določiti tako, da uporaba izbranih kriterijev prestane preizkus razumnosti tako, da do konca izpelje logiko, ki upravičuje razlikovanje. To pomeni, da mora višina obveznosti biti v razumnem sorazmerju z ugodnostmi, ki jih prinašajo po izbranih kriterijih razlikovanja določene značilnosti stavbnega zemljišča.

Občine morajo območja, ki so vključena v odmero NUSZ, določiti skladno z 58. členom ZSZ-84, ki določa, da se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje NUSZ, in sicer:

• za zemljišča na območju mest in naselij mestnega značaja,
• na območjih, ki so določena za stanovanjsko ali drugačno kompleksno graditev,
• na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni akt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim, kanalizacijskim in električnim omrežjem.

Nadalje pa morajo občine pri določanju stavbnih zemljišč, ki so vključena v odmero NUSZ upoštevati določbe 218. in 218.a do 218.d člena Zakona o graditvi objektov  (ZGO-1), ki podrobneje določajo način določanja zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč. Občine so morale svoje odloke o NUSZ uskladiti z določbami ZGO-1 v šest mesecih po uveljavitvi zakona, tj. do oktobra 2004.  Analize višine obremenitve NUSZ sicer kažejo, da imajo praviloma občine s slabšimi socioekonomskimi kazalci nižjo raven obremenitve z NUSZ in obratno. Razpoložljive analize nakazujejo, da občine pri določanju višine odmerjenega NUSZ že upoštevajo ekonomsko moč (dohodek) svojih prebivalcev. Občine merila za določanje vrednosti točke, višino števila točk za posamezne elemente, območja odmere in različne faktorje razlikovanja med posameznimi vrstami stavbnih zemljišč določajo povsem neodvisno in samostojno. Enotnih meril, razen tistih, ki so navedena v dogovoru-86, za določanje višine vrednosti točke za odmero NUSZ, občine nimajo na razpolago.

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z gradnjo kanalizacijskih vodov na vodonosniku Ljubljana

Vlada Republike Slovenije je sprejela Odgovor na poslansko vprašanje dr. Anžeta Logarja v zvezi z gradnjo kanalizacijskih vodov na vodonosniku Ljubljana.

Vlada je poslancu v zvezi z zaprošeno dokumentacijo posredovala zaprošene elektronske izvode (na USB ključu). V odgovoru je med drugim pojasnjeno, da vlogo za sofinanciranje iz sredstev Kohezijskega sklada v postopku neposredne potrditve operacije potrdi organ upravljanja z odločitvijo o podpori, vlogo za veliki projekt pa potrdi Evropska komisija s sklepom. Na podlagi odločitve o podpori oziroma sklepa Evropske komisije posredniški organ sklene pogodbo o sofinanciranju. Naloge posredniškega organa za ta projekt opravlja Ministrstvo za okolje in prostor. Ministrstvo za okolje in prostor opravlja naloge posredniškega organa, v katerem sodelujejo javni uslužbenci z različnimi kompetencami, in sicer v različnih fazah postopka upravljalnih pregledov. Upravljalna preverjanja se opravljajo v skladu z navodili organa upravljanja.

Imenovanje generalne direktorice Direktorata za vode in investicije

Vlada RS je na položaj generalne direktorice Direktorata za vode in investicije, v Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) z jutrišnjim dnem,  imenovala Vesno Ugrinovski, in sicer  za dobo petih let do 12. 12. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Vesna Ugrinovski trenutno opravlja delo v.d. generalne direktorice Direktorata za vode in investicije. Po izobrazbi je dipl. politologinja in ima bogate izkušnje z delom v državni upravi, še posebej na področju sistema izvajanja kohezijske politike oz. črpanja evropskih sredstev.