Uredba o merilih in kriterijih za spodbujanje in sofinanciranje projektov, investicij ter izvajanje dejavnosti v Triglavskem narodnem parku

Vlada je izdala Uredbo o merilih in kriterijih za spodbujanje in sofinanciranje projektov, investicij ter izvajanje dejavnosti v Triglavskem narodnem parku. Finančna sredstva, na letni ravni v višini milijona evrov, se bodo zagotavljala iz državnega proračuna, in sicer iz postavke Ministrstva za okolje in prostor.S to uredbo se določajo podrobnejša merila in kriteriji za določanje višine sredstev za sofinanciranje projektov, investicij ter izvajanje dejavnosti za izvajanje razvojnih usmeritev parkovnih lokalnih skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja Triglavski narodni park. Prav tako se s to uredbo določata tudi podrobnejša vsebina in način priprave akcijskega načrta za sofinanciranje parkovnih lokalnih skupnosti.

 Na podlagi Uredbe in akcijskega načrta, ki ga pripravi javni zavod Triglavski narodni park, se bo iz državnega proračuna sofinanciralo projekte parkovnih lokalnih skupnosti na območju narodnega parka, in sicer zlasti za

• zagotovitev ustrezne komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture,
• podporo nadstandardnemu razvoju družbenih dejavnosti (npr. nujna medicinska pomoč na težko dostopnih terenih, sofinanciranje delovanja šol in vrtcev, sofinanciranje šolskih prevozov, izvajanje službe socialnega skrbstva na domu),
• podporo nadstandardnemu izvajanju državnih in lokalnih javnih služb zlasti aktivnosti za zagotavljanje dostopa do javnih storitev prebivalcem narodnega parka,
• ohranjanje in odpiranje delovnih mest zlasti aktivnosti za ustvarjanje zelenih delovnih mest,
• spodbujanje izvajanja okoljsko primernih dejavnosti ter socialnih storitev, ki prispevajo k ohranjanju poseljenosti in preskrbi prebivalcev narodnega parka.

Območja  obremenjenosti zraka zaradi onesnaženosti

Vlada je izdala Odlok spremembah Odloka o določitvi podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka. Na podlagi zadnjih podatkov in ocen Agencije RS za okolje (ARSO) kot pristojnega organa za ocenjevanje kakovosti zraka je bilo ugotovljeno, da je na območju Mestne občine Kranj in občine Hrastnik kakovost zraka že več let pod mejnimi vrednostmi. Območji Mestne občine Kranj in občine Hrastnik tako nista več uvrščeni med območja s preseganji delcev z delci PM10, saj meritve izkazuje dobro kakovost zraka. Na območja s preseganji delcev so še naprej uvrščena: Območje Mestne občine Murska Sobota, Območje Mestne občine Maribor skupaj z občino Miklavž na Dravskem polju,  Območje Mestne občine Celje, Območje Mestne občine Ljubljana, Območje občin Trbovlje in Zagorje ob Savi in Območje Mestne občine Novo mesto.

Odgovor poslansko vprašanje v zvezi s spodbujanjem ekološko naravnanega gradbeništva

Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s spodbujanjem ekološko naravnanega gradbeništva. Vlada med drugim odgovarja, da Ministrstvo za okolje in prostor vodi večletni Integriran projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE IP Poskrbimo za podnebje) katerega sklop je tudi Trajnostna gradnja, in pri tem še posebej trajnostne stavbe. Ta projekt bo prinesel kar nekaj novosti v Slovenski prostor, saj bo zagotovil kakovost celovite obnove, vzpostavil standarde trajnostne gradnje pri novogradnjah poslovnih stavb, v nadaljevanju pa predvidoma tudi,  drugih vrstah stavb. Pri tem ni treba posebej poudarjati, da se bodo izkazale prednosti, ki jih ima les kot trajnosti in okoljsko, posebej ogljično prijazen material.

Les je ogljično nevtralen in tako v tem pogledu idealen material. Vlada RS se tega zaveda, zato tako na zakonodajnem kot tudi na operativnem področju izvaja različne aktivnosti za spodbujanje rabe lesa pri gradnji javnih stavb. Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad vsako leto objavlja pozive za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud pravnim osebam za naložbe v učinkovito rabo energije ter občinam za gradnjo skoraj nič energijskih stavb splošnega družbenega pomena. Poslovni in finančni načrt Eko sklada za leto 2019 predvideva nepovratne finančne spodbude za trajnostno leseno gradnjo v višini 10 mio evrov iz sredstev Sklada za podnebne spremembe, ki bodo namenjene občinam in ministrstvom za nove naložbe v gradnjo lesenih skoraj nič-energijskih stavb splošnega družbenega pomena (vrtci, šole, športne dvorane, knjižnice, zdravstveni domovi). Namen je spodbujanje gradnje novih lesenih javnih stavb, ki bodo imele vgrajeno leseno zunanje stavbno pohištvo in toplotno zaščito naravnega izvora iz obnovljivih virov. Stavbe bodo tako energijsko bistveno učinkovitejše od siceršnjih mejnih zahtev zakonskih predpisov in bodo zagotavljale zmanjšanje količine potrebne energije za njihovo delovanje, pri čemer bo končna energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini.  V Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2020, ki bo v kratkem obravnavan na Vladi RS, se za leto 2020 zagotavlja 13 mio evrov EUR sredstev za »Trajnostno gradnjo z lesom«, ministrstvo pa je tik pred novim letom objavilo razpis za sofinanciranje gradnje trajnostnih  javnih najemnih večstanovanjskih stavb zgrajenih v lesu. Tako se tudi iz programa porabe sredstev podnebnega sklada jasno kaže zaveza vlade, da konkretno spodbuja gradnjo lesenih stavb.

Pozitiven učinek Uredbe o zelenem javnem naročanju, ki je začela veljati leta 2011 se kaže tako v povečanju števila javnih objektov, ki so se do danes zgradili, kot tudi v povečanju števila podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo lesenih stavb in polproizvodov zanje. Takšnih podjetij je danes že več ko 100, kar se seveda pozitivno odraža tudi v povečanju števila zaposlenih v lesarstvu. Zgrajenih je bilo več deset javnih objektov (vrtci, osnovne šole, športne dvorane, zdravstveni domovi in drugi večnamenski objekti), pri katerih znaša delež vgrajenega lesa, skladno z določili uredbe, najmanj 30%. Veliko je tudi v celoti lesenih. Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo vodita tudi dialog o dopolnitvi Uredbe o zelenem javnem naročanju v smeri, da se na eni strani nabor objektov, ki se gradijo v lesu poveča, na drugi strani pa upoštevajo relevantne prostorske, gradbenotehnične in upravljavske omejitve.

Uredba o koncesiji za rabo termalne vode za ogrevanje in potrebe kopališča – Terme Maribor

Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode za ogrevanje in potrebe kopališča – Terme Maribor iz vrtin MB-1/90, MB-2/91 in MB-4/92. Koncesionar je Ministrstvo za okolje in prostor obvestil, da je prenehal uporabljati vrtino MB-1/90 in da  termalne vode ne uporablja več za ogrevanje. Koncesionar vrtine ne namerava več uporabljati za rabo termalne vode. Zaradi ukinitve vrtine MB-1/90 in s tem zmanjšanja količin termalne vode v obsegu 15.768 m³/leto, je bilo treba uredbo ustrezno spremeniti.

Brezplačen prenos zemljišča

Vlada je sklenila pogodbo o brezplačnem prenosu zemljišča s parc. št. 773, k.o. 1884 – Loke pri Zagorju,  in sicer v last Občine Zagorje ob Savi. Direkcija RS za vode je na podlagi prvega odstavka 19. člena Zakona o vodah (ZV-1), izdala Odločbo o prenehanju naravnega vodnega javnega dobra, s katero je bilo to zemljišče izvzeto iz javnega dobra, ker to zemljišče dejansko nima več funkcije vodnega zemljišča in ga tudi v bodoče ne bo imelo, saj na njem voda ni več trajno prisotna, zato to zemljišče ne izpolnjuje več pogojev za vodno zemljišče iz prvega odstavka 11. člena ZV-1. ZV-1 v petem odstavku 19. člena določa, da če je na zemljišču, glede katerega je bila izdana odločba o prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra, zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture, pa zemljiškoknjižno  stanje še ni urejeno, lahko ministrstvo ali lokalna skupnost predlaga, da vlada s pogodbo o brezplačnem prenosu tako zemljišče prenese v last lokalne skupnosti na območju, kjer je zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture.

Imenovanje direktorja Inštituta za vode RS

Vlada je izdala odločbo o imenovanju Aleša Vidmarja za direktorja javnega zavoda Inštituta za vode Republike Slovenije, za dobo štirih let, in sicer od jutri do 9. 1. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. Aleš Vidmar trenutno opravlja delo v. d. generalnega direktorja javnega zavoda inštituta.