Veljavni Zakon o računskem sodišču je bil sprejet leta 2001, od takrat pa so se okolje, v katerem deluje računsko sodišče, in zahteve ter pričakovanja javnosti spremenili. Veljavni zakon tako ne zagotavlja več zadostnih pravnih podlag za učinkovito izvajanje nalog računskega sodišča, zato jih urejamo s predlogom novega zakona, katerega glavni namen je pospešiti in povečati učinkovitost postopkov revidiranja pravilnosti ter smotrnosti porabe javnih sredstev. Predlog novega zakona smo pripravili v sodelovanju z računskim sodiščem, temeljito pa smo preučili tudi odzive, prejete v okviru javne obravnave.

Ključne novosti se nanašajo predvsem na izvajanje revizijskih pristojnosti računskega sodišča, predvsem s posodobljenimi rešitvami, ki omogočajo bolj ekonomičen postopek revidiranja, in z uvedbo posebnega skrajšanega postopka revidiranja, možnosti ustavitve revizijskega postopka ter možnosti, da računsko sodišče ne izda porevizijskega poročila, če so vsi popravljalni ukrepi izvedeni zadovoljivo.

Revizijska pristojnost računskega sodišča se vsebinsko ne spreminja, uvaja pa predlog zakona pomembno novost pri opredelitvi možnega subjekta revidiranja, in sicer pri opredelitvi uporabnika javnih sredstev v delu, ki se nanaša na pravne osebe zasebnega prava. S širitvijo pristojnosti v tem delu sistemsko urejamo možnost revidiranja hčerinskih družb, ki jih ustanavljajo družbe v večinsko državni in/ali občinski lasti.

Predlog zakona tako določa, da so uporabniki javnih sredstev in kot taki možni revidiranci računskega sodišča tudi pravne osebe, v katerih imajo država, lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava posamično ali skupaj, neposredno ali posredno, pomemben vpliv zaradi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki urejajo njihovo poslovanje.

Za pomemben vpliv se šteje vpliv, ki omogoča odločilno vlogo pri sprejemanju poslovnih odločitev in lahko izvira iz kapitalske udeležbe, glasovalnih pravic ali pravic imenovanja upravljavskih struktur. Država, lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava imajo pomemben vpliv, če imajo posamično ali skupaj v pravni osebi, neposredno ali posredno, 40 % ali več vpisanega kapitala, 40 % ali več glasovalnih pravic ali pravico imenovati 40 ali več % članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa.

Ta možnost doslej ni bila celovito urejena. Po veljavnem zakonu je namreč računsko sodišče pravne osebe zasebnega prava lahko revidiralo le v primerih, ko so prejele pomoč iz proračuna EU, državnega proračuna ali občinskega proračuna, če so izvajale javno službo ali zagotavljale javne dobrine na podlagi koncesije ali če je šlo za gospodarsko družbo, banko ali zavarovalnico, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež. Zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH) pa je omogočal tudi revidiranje družb, v katerih ima SDH neposredno ali posredno prevladujoč vpliv.

Predlog zakona uvaja tudi dve novi določbi, s katerima računskemu sodišču omogočamo dostop do vseh relevantnih podatkov, ki jih potrebuje tako za izvajanje revizij kot tudi za oceno tveganj, načrtovanje revizije in izvrševanje drugih nalog v okviru revizijske pristojnosti. Ena od njih je zahteva za predložitev podatkov, ki je usmerjena k uporabnikom javnih sredstev, od katerih lahko računsko sodišče zahteva vsa obvestila, ki se mu zdijo potrebna, knjigovodske listine, podatke, evidence in drugo dokumentacijo ter opravi druge poizvedbe.

Z drugo določbo pa urejamo dolžnost zagotoviti dostop do podatkov. Ta določba se nanaša na vse fizične in pravne osebe, ki poslujejo z uporabniki javnih sredstev, računskemu sodišču pa omogoča brezplačen dostop do vseh zahtevanih podatkov, vključno z osebnimi podatki, pojasnili in vpogledom v poslovne knjige in evidence, v delu, ki se nanaša na poslovanje z uporabniki javnih sredstev.

Predlog uvaja tudi nekatere novosti na področju organizacije dela računskega sodišča. Tudi sicer je celotno besedilo zakona posodobljeno in prilagojeno ostali zakonodaji, ki jo mora računsko sodišče upoštevati pri izvajanju svojih pristojnosti.

Na Ministrstvu za finance smo prepričani, da bo zakon okrepil vlogo in položaj računskega sodišča kot neodvisne vrhovne revizijske institucije v Sloveniji in prispeval k bolj učinkovitemu izvajanju nalog tega organa, kar bo prispevalo k večji gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev ter izboljšalo upravljanje javnega premoženja.