Minister Rudi Medved: Vprašanja glede 5G naslavljamo z zdravstvenega, etičnega in varnostnega vidika
Kot je povedal minister Medved, smo v drugem in hkrati tudi zadnjem letu, ki je politiki na voljo za spremembe volilne zakonodaje, s katerimi bi prišlo do uresničitve odločbe Ustavnega sodišča. »Časa ni veliko,« je poudaril minister in pojasnil, da so strokovne službe Ministrstva za javno upravo predlog pripravile in ga imajo poslanci na mizi, s tem pa tudi zgodovinsko priložnost, da »skupaj spremenimo volilni sistem tako, da bodo imeli volivci s prednostnim glasom ustrezno orodje in vpliv na to, kdo jih zastopa v Državnem zboru. To je velik korak naprej, prednostni glas pa se v praksi, pri volitvah v Evropski parlament, že izkazuje kot ustrezno orodje volivcev, ki ga tudi želijo uporabljati«, je izpostavil minister.
V prihodnjem tednu bo steklo podpisovanje poslancev pod predlog sprememb Zakona o volitvah v Državni zbor. Po besedah ministra za javno upravo ostaja sam osebno optimist glede teh sprememb in je prepričan v uspeh in v spremembo omenjenega zakona še pred koncem letošnjega leta, ko poteče skrajni rok.
Minister je pojasnil, da smo na Ministrstvu za javno upravo pripravili tudi predlog sprememb volilnih okrajev, pri čemer je bilo vodilo predvsem to, da je število volivcev bolj enakomerno porazdeljeno po okrajih. Predlog je še v dodelavi in bo v približno 14 dneh pripravljen.
V nadaljevanju je minister predstavil nekatere poglede na dogajanje v zvezi s 5G tehnologijo, predvsem v kontekstu vprašanj glede zdravstvenega vidika, ki se ga v zadnjem času precej omenja v javnosti. Povedal je, da se vsem tem različnim pomislekom na Ministrstvu za javno upravo z vso skrbjo posvečamo na način, da spodbujamo javne dogodke in razprave, namenjene soočenju tako strokovnih mnenj, kakor tudi laičnih razmislekov in dilem. »5G je tehnologija prihodnosti in razvoj gre nedvomno naprej. Industrija že danes terja uvajanje tovrstne tehnologije in dejstvo je, da je ta sodobna tehnologija že tukaj v obliki umetne inteligence, interneta stvari itd. Vendar pa, tudi po zgledu mnogih drugih držav, želimo najprej priti do dna številnim vprašanjem, ki se odpirajo v javnosti. Tudi v okviru predsedovanja Slovenije svetu EU v 2021 želimo ta vprašanja nasloviti z etičnega, zdravstvenega in varnostnega vidika«, je dejal minister Rudi Medved.
Minister Rudi Medved, državni sekretar Leon Behin in predsednik Sveta AKOS Luka Dekleva so spregovorili tudi o Strategiji upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, ki jo mora, skladno s pristojnostmi, pripraviti AKOS, soglasje pa dokumentu v končni fazi podeli Vlada RS. Predvsem so podrobneje pojasnili pristojnosti za pripravo tega dokumenta, saj je v javnosti ter v komunikaciji prihajalo do nekaterih dilem, kdo točno je pristojen za pripravo tega dokumenta in zakaj ga Vlada RS še ni sprejela. Minister Rudi Medved je izpostavil, da »je povsem jasno ter zapisano v Zakonu o elektronskih komunikacijah, da Vlada ne piše te strategije, ampak jo pripravi AKOS. Pri tem pa je razumljivo, da bo Vlada RS pred podelitvijo končnega soglasja tej strategiji, upoštevala mnoge pripombe in pomisleke ter poiskala odgovore na odprte nejasnosti«, je dejal minister ter dodal, da prelaganje odgovornosti na Ministrstvo za javno upravo ni korektno, saj je zakonodaja glede tega, kdo strategijo pripravlja, povsem nedvoumna. Državni sekretar Ministrstva za javno upravo Leon Behin je dodal, da je trenutno omenjena strategija umaknjena iz vladne procedure, saj je na dokument prispelo več pripomb različnih deležnikov. Ko bodo pripombe ustrezno preučili, bo dokument posredovan v ponovno odločanje na vladi, oziroma v ponovno AKOS v morebitno vsebinsko dopolnitev.
Tudi predsednik Sveta AKOS Luka Dekleva je menil, da so z mnogimi vprašanji in pomisleki še zlasti glede zdravstvenega vidika že poleti 2019 seznanili vodstvo AKOS, ki pa vseh teh pomislekov ni v zadostni meri upoštevalo v sami strategiji, na kar so jih tudi opozorili.
Državni sekretar Leon Behin je spregovoril tudi o implementaciji sklepa Evropskega parlamenta (EP), vezanega na uporabo določenih frekvenčnih pasov v državah članicah EU. Kot je dejal, je Slovenija glede implementacije sklepa EP glede uporabe frekvenčnega pasu okoli 700 MHZ že ustrezno pripravljena in je ta frekvenčni pas izčiščen, vendar pa teh zadev ni mogoče kar tako posplošeno povezovati in razumeti, saj lahko hitro pride do zavajajočih informacij, če ni dovolj znanja glede namena in uporabe frekvenc ter ni hkrati upoštevana širša slika in situacija na tem področju v sosednjih državah.