Poročilo o izvajanju Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015 do 2020) za leto 2018

Vlada se je seznanila s Poročilom o izvajanju Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015 do 2020) za leto 2018. Vlada je 9. 4. 2015 sprejela Operativni program – Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015-2020, ki v obsežni prilogi določa podrobne varstvene cilje za vsako posamično območje Natura 2000 in varstvene ukrepe oziroma usmeritve za njihovo doseganje ter izvajalce teh ukrepov oziroma usmeritev. Vlada RS je s tem tudi naložila ministrstvom in drugim državnim organom ter nosilcem javnih pooblastil, ki so v Programu upravljanja določeni kot izvajalci ukrepov, da do izteka programskega obdobja te ukrepe izvedejo. Program je bil nato večkrat spremenjen oziroma dopolnjen. V nadaljevanju je vlada  1. 3. 2018 naložila ministrstvom in drugim državnim organom ter nosilcem javnih pooblastil, da o izvedbi ukrepov iz Programa upravljanja podrobno poročajo Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), le-to pa na podlagi takšnega podrobnejšega poročanja pripravi skupno poročilo, ki ga poda vladi v seznanitev.

MOP je tako skupno poročilo poslal vladi v seznanitev. Splošni preliminarni zaključek je, da se izvajanje programa izboljšuje. Na več kot polovici področij se pričakuje izvajanje skoraj vseh zastavljenih ukrepov. Na področju kmetijstva je bilo v letu 2018 izvedenih veliko naporov za izboljšanje izvajanja, kljub temu pa so za izboljšanje stanja nekaterih travniških vrst in habitatnih tipov potrebni še dodatni napori. Za doseganje dovolj obsežnega izvajanja ukrepov na področju monitoringa in raziskovanja so potrebne dodatne spremembe, ki bodo omogočile boljše izvajanje.

Odgovor na uradni opomin glede prenosa direktive v zvezi z oceno tveganja gensko spremenjenih organizmov za okolje

Vlada je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije z dne 22. 11. 2019 zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive Komisije (EU) 2018/350 z dne 8. marca 2018 o spremembi Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z oceno tveganja gensko spremenjenih organizmov za okolje v pravni red Republike Slovenije (kršitev št. 2019/0351).

Za prenos Direktive 2018/350/EU v pravni red Republike Slovenije MOP pripravlja spremembo štirih pravilnikov:

- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini prijave za dajanje izdelka, ki vsebuje gensko spremenjene organizme, na trg,

- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini prijave namernega sproščanja gensko spremenjenih organizmov v okolje,

- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o oceni tveganja za dajanje izdelka, ki vsebuje gensko spremenjene organizme, na trg,

- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o oceni tveganja za namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje.

 Navedeni pravilniki, s katerimi bo Direktiva 2018/350/EU v celoti prenesena v pravni red Republike Slovenije, bodo posredovani v javno obravnavo predvidoma še v tem mesecu.

Odgovor na uradni opomin v zvezi s krepitvijo stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb

Vlada je sprejela odgovor v zvezi z uradnim opominom Evropske komisije zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 v pravni red Republike Slovenije (kršitev št. 2019/0349).

Za prenos Direktive 2018/410/EU v pravni red Republike Slovenije je pristojno ministrstvo pripravilo predlog spremembe Zakona o varstvu okolja (ZVO-1K). S sprejemom ZVO-1K bo Direktiva 2018/410/EU v celoti prenesena v pravni red Republike Slovenije. Predlog zakona je  že oblikovan in bo v ponovno javno obravnavo in medresorsko usklajevanje poslan  predvidoma konec januarja 2020.

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z možnostjo izplačil subvencij preko Eko sklada

Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z možnostjo izplačil subvencij preko Eko sklada. Vlada odgovarja, da Eko sklad iz sredstev Sklada za podnebne spremembe namenja sredstva za spodbujanje naložb v zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso ali s toplotnimi črpalkami na območju celotne Slovenije, vključno z občinami, za katere je izdan odlok o načrtu za kakovost zraka in kjer skladno z občinskim aktom ali lokalnim energetskim konceptom ni določen drug prednostni način ogrevanja. Nepovratna finančna spodbuda se namenja za zamenjavo stare kurilne naprave z novo kurilno napravo na lesno biomaso ali s toplotno črpalko za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe. Namen spodbud je doseganje podnebnih ciljev preko povečanja rabe obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti v stanovanjskih stavbah, pa tudi zmanjšanje prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM10 in s tem izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.

Nepovratna finančna spodbuda za naložbo vgradnje toplotne črpalke ali kotla na biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na območju občin s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka ne more biti dodeljena, če občinski akt ali lokalni energetski koncept določa na tem območju drug prednostni način ogrevanja. Občina zagotovi Eko skladu podatke o mejah območij, kjer je določen drug prednostni način ogrevanja, na zemljiško parcelo natančno. Rešitev, ki je vsebovana v veljavnih odlokih, je strokovno utemeljena in omejuje rabo lesa za ogrevanje v mestih, kjer je zadostna zgoščenost odjemalcev. Daljinsko ogrevanje je z vidika doseganja podnebnih ciljev, ciljev na področju kakovosti zraka, zdravja in ciljev na področju energetske učinkovitosti prednosten načina ogrevanja, zato Eko sklad med drugim omogoča tudi spodbude za priključevanje na daljinsko ogrevanje. Hkrati Eko sklad občanom, ki do subvencij za ta ukrep trenutno niso upravičeni, svetujejo, da posredujejo pobudo za spremembo glede prednostnega načina ogrevanja v odloku svoji občini.

Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja spremembe in dopolnitve teh odlokov. Težava je nastala, ker občine kljub večkratnim opozorilom niso bile dovolj natančne oziroma so med prednostna območja uvrščale tudi območja, kjer naj bi bil eden od načinov ogrevanja uveden šele v prihodnosti. Z novelacijo odlokov bo ta možnost odpravljena, ker bo določeno, da se med prednostna območja lahko uvrsti le območja, kjer je eno ali drugo ogrevanje že izvedeno. Rešitev je torej v spremembi območij prednostnega načina ogrevanja v občinskih odlokih, ki bi ustrezali realnemu stanju.

Odgovor na poslansko pobudo o razglasitvi podnebne krize

Vlada je sprejela odgovor na poslansko pobudo skupine poslank in poslancev poslanske skupine Socialnih demokratov, da Vlada Republike Slovenije po zgledu drugih evropskih držav razglasi podnebno krizo.

Vlada odgovarja, da se močno zaveda pomembnosti in resnosti podnebnih sprememb, katere aktivno naslavlja in obravnava tako v okviru posameznih ministrstev kot posameznih resorjev in vlade kot celote. Prav zaradi resnosti in kompleksne prepletenosti ukrepov različnih sektorjev,  ki naslavljajo ta svetovni problem, vlada meni, da se noben predlog, ki se nanaša na podnebne spremembe, torej niti razglasitev podnebne krize, ne sme izogniti strateškemu premisleku in širokemu konsenzu. Ministrstvo za okolje in prostor je v predlog novega Zakona o podnebni politiki Slovenije (ZPoP) v zadnji različici že vključila termin »podnebna kriza«. Ta izraz definiran kot »stanje, ko antropogene spremembe povzročajo takšne negativne posledice, da bi brez takojšnjega in aktivnega ukrepanja nastala nepopravljiva škoda za okolje in družbo«.

 Vlada tako meni, da se lahko podnebna kriza razglasi po sprejetju Zakona o podnebni politiki Slovenije, ko bo jasno izražena volja Državnega zbora Republike Slovenije in sprejet zavezujoč cilj ogljične nevtralnosti. Zgolj razglasitev brez jasne politične podpore konkretnim zavezam ima lahko nasprotne učinke od želenih.  Vlada prav tako pojasnjuje, da so v pripravi številni dokumenti, ki bodo začrtali načrte Republike Slovenije za spopadanje s podnebnimi spremembami, vključno z Okvirjem dolgoročne podnebne politike, Nacionalno energetskim in podnebnim načrtom, Dolgoročno podnebno strategijo, ter Energetskim konceptom Slovenije. Prav tako se pripravlja celoviti strateški projekt razogličenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo, ki je načrtovan v sodelovanju z evropskimi institucijami (Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT): Climate KIC in Raw materials KIC ter Skupno raziskovalno središče (JRC) Evropske komisije).