Skriti v lesu

Razvoj nekaterih hroščev poteka v lesu. Ko tak les z mednarodno trgovino potuje na drug konec sveta, z njim na novo območje pripotuje tudi skriti potnik – hrošč. Z lesnatimi rastlinami, lesom in izdelki iz lesa lahko k nam pride kar nekaj potencialno zelo nevarnih drevesnih škodljivcev.

Lepi, veliki, bleščeči, a zelo nevarni

Med najbolj nevarnimi škodljivci lesnatih rastlin sta trenutno znana azijski kozliček (Anoplophora glabripennis) in kitajski kozliček (Anoplophora chinensis). Oba sta velika črna hrošča z belimi pikami in z dolgimi antenami. Za palec velike ličinke se hranijo z lesom in pri tem tako močno mehansko poškodujejo drevo, da se to na koncu posuši. Ličinke niso prav nič izbirčne, saj se lahko hranijo z lesom več kot sto različnih vrst lesnatih rastlin.

Luknje za svinčnik

Najbolj prepoznaven znak napada omenjenih dveh kozličkov so sušeča se drevesa z velikimi izhodnimi odprtinami v skorji. Odprtine so tako velike, da vanje lahko vtaknemo svinčnik (1–2 cm). Azijski kozliček in kitajski kozliček sta bila v Evropi že večkrat najdena. Zaradi izvajanja rigoroznih ukrepov izkoreninjenja (posek dreves) pa se vrsti na območju Evrope še nista ustalili.

Rdeč ovratnik – znak za alarm

Rdečevratni kozliček (Aromia bungii) je še ena vrsta škodljivca lesnatih rastlin, ki na nova območja lahko pride z lesnatimi rastlinami in lesom. Ime te vrste dobro opisuje izgled odraslih hroščev - bleščeče črno telo krasi rdeče obarvan ovratnik. Ličinke se razvijajo v lesu listavcev iz rodu Prunus (češnje, slive, breskve in marelice) in zrastejo do 5 cm v dolžino. Napadeno drevo se posuši. Ko odrasli hrošči zapustijo drevo, za seboj pustijo za prst široko ovalno odprtino v skorji. Ukrepi za izkoreninjenje rdečevratnega kozlička v Evropi niso bili uspešni. Vrsta se je ustalila v Italiji, kjer sicer poskušajo zadrževati njeno širjenje.

Lesene palete – veliko tveganje za vnos škodljivcev rastlin

Ličinke omenjenih vrst hroščev je nemalokrat mogoče najti v lesenih paletah in drugem lesenem pakirnem materialu z izvorom iz Azije, če les pred izvozom ni bil ustrezno toplotno ali kemično obdelan. Vse tri vrste hroščev imajo status karantenskih škodljivih organizmov, ki so v Evropi pod posebnim nadzorom in zanje veljajo strogi fitosanitarni ukrepi. Pošiljke iz Azije, ki jih spremlja lesena pakirna embalaža, zato ob vstopu v EU redno preverjajo carinski organi na prisotnost teh in drugih vrst karantenskih organizmov.

Kaj lahko storim?

Osveščenost in preventiva ter hitri ukrepi ob prvem pojavu teh vrst so močno in učinkovito orodje za omejevanje vnosa in širjenja teh in drugih vrst škodljivcev rastlin. V Sloveniji skrbimo, da se v aktivnosti preprečevanja vnosa in širjenja vrst, nevarnih za gozdove, lahko aktivno vključuje širša javnost.

Če opazite znake napada opisanih hroščev, vas prosimo, da svoje opažanje sporočite preko spletne aplikacije Invazivke.

Pripravila: Simon Zidar in Andreja Kavčič, Gozdarski inštitut Slovenije