Predsednik vlade s predsednikom Evropskega sveta Michelom o prihodnjem evropskem proračunu
Predsednik vlade je v pogovoru poudaril, da močna Evropska unija potrebuje ambiciozen in v prihodnost usmerjen proračun. Zato je ključnega pomena tudi zadosten obseg sredstev za kohezijsko politiko, ki omogoča enakomeren razvoj držav članic oziroma njihovih regij. Drastična znižanja kohezijskih sredstev za države članice ali regije niso sprejemljiva.
V pogovoru je posebej izpostavil ključne prioritete in pričakovanja Slovenije v pogajanjih o večletnem finančnem okviru EU 2021-2027. Mednje sodijo zagotovitev zadostnega obsega kohezijskih sredstev za Slovenijo, pri čemer je treba ustrezno nasloviti problem uporabe novejših statističnih podatkov o razvitosti držav in regij, do česar je prišlo zaradi zamika v pogajanjih. Slovenija pričakuje tudi rešitev za predvideni prekomerni padec kohezijskih sredstev za Zahodno Slovenijo. Zavzema se tudi za dvig sredstev za razvoj podeželja, kjer je Evropska komisija predlagala preveliko znižanje.
Premier Šarec je predsednika Evropskega sveta spomnil tudi na skupno izjavo voditeljev Skupine prijateljev kohezije konec tedna na Portugalskem, v kateri so se zavzeli za ambiciozen, uravnotežen in pravičen dogovor o večletnem finančnem okviru EU za naslednje sedemletno obdobje, pri tem pa izrazili jasno nasprotovanje zmanjševanju sredstev kohezijske politike. Ob tem so posebej izpostavili, da nobena država članica ne bi smela biti deležna drastičnega in neproporcionalnega znižanja kohezijskih sredstev.
Predsednik vlade Marjan Šarec in predsednik Evropskega sveta Charles Michel sta sicer o stališčih Slovenije glede prihodnjega večletnega finančnega okvira EU govorila že 9. oktobra 2019 v Ljubljani.
Kot je znano, je Evropska komisija maja 2018 predstavila predlog večletnega finančnega okvira 2021–2027 v višini 1135 milijard evrov (1,11 % BND EU27). Skupina držav neto plačnic pri tem vztraja na znižanju omenjenega obsega na zgolj 1020 milijard evrov (1,0 % BND EU27), torej 115 milijard manj, pri čemer želi največje reze na področjih kohezijske politike in Skupne kmetijske politike. Finsko predsedstvo Svetu EU je decembra 2019 predstavilo kompromisni predlog prihodnjega večletnega finančnega okvira, v katerem je predvidelo znižanje obsega večletnega finančnega okvira na 1087 milijard EUR, pri čemer bi bila dodatnih znižanj deležna tudi kohezijska politika, kar so kohezijske države ocenile kot nesprejemljivo.