Ker je EU prevzela novo paradigmo rasti – Evropski zeleni dogovor – in želi v okviru prizadevanj za gospodarsko rast v večji meri naslavljati tudi okoljske in podnebne izzive, je predvidena tudi prilagoditev vloge Evropskega semestra. Države članice v okviru tega procesa ekonomske in fiskalne politike usklajujejo s pravili na ravni EU, s tem pa želijo prispevati k zagotavljanju stabilnosti in zdravih javnih financ ter spodbujanju gospodarske rasti v EU.

Tudi Slovenija se strinja, da se moramo pri snovanju ukrepov za spodbujanje gospodarstva soočiti z okoljskimi izzivi in da lahko tudi Evropski semester podpira prehod v podnebno nevtralno gospodarstvo, vendar mora hkrati ostati osredotočen na ohranjanje makroekonomske stabilnosti in vzdržne rasti. Prehod v bolj zeleno in trajnostno gospodarstvo bo namreč povezan tudi s stroški, zato je poleg vzdržnosti okoljskih sistemov po našem mnenju treba skrbeti tudi za vzdržnost ekonomskih.

Ministri so odobrili tudi priporočila za ekonomsko politiko območja evra. Eno od njih je, naj države z visoki zunanjimi dolgovi izvajajo reforme za povečanje konkurenčnosti in znižanje dolga, države s presežki pa ustvarjajo pogoje, ki podpirajo rast plač in investicije. Eno od priporočil poziva tudi k nadaljnji krepitvi bančne unije z namenom njenega dokončanja. Slovenija si že dlje časa prizadeva za aktivno upravljanje in zniževanje javnega dolga ter stroškov obresti, podpiramo pa tudi dokončanje bančne unije in nadaljevanje dela na vzpostavitvi Evropske sheme za jamstvo vlog.

Ministri so sprejeli tudi posodobljeni seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, Evropska komisija pa je predstavila pregled in analizo predpisov, ki izhajajo iz Pakta stabilnosti in rasti. S tem začenja širšo razpravo o pravilih in njihovih morebitnih spremembah. Slovenija podpira začetek te razprave, svoje stališče pa bomo dokončno oblikovali po podrobnejši preučitvi analiz in sami razpravi.

Na zasedanju Evroskupine je Evropska komisija med drugim predstavila zimsko gospodarsko napoved. Ta za Slovenijo za letošnje in prihodnje leto ostaja nespremenjena – Komisija nam napoveduje 2,7 % gospodarsko rast. V razširjeni sestavi (EU27) pa so se ministri seznanili s poročilom o možnem medvladnem dogovoru za proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost.