Vlada se je na današnji seji seznanila s Poročilom o stanju in ukrepih v zvezi s pojavom novega koronavirusa SARS-CoV-2 (COVID-19). Glede na omejene izbruhe in potrjene primere v sosednjih državah in drugje po svetu je možnost pojava virusa v Sloveniji velika. Situacija je zelo dinamična, a pod nadzorom. Zelo pomembno je, da smo pripravljeni na sorazmerno ukrepanje tako pri preprečevanju okužbe kot tudi pri omejevanje širjenja okužbe. Do danes do 12. ure v Republiki Sloveniji nimamo potrjenega nobenega primera.

Vlada je odločila, da se zaradi ureditve motenj na trgu pri preskrbi z dobavo osebne varovalne opreme, za potrebe obvladovanja epidemije koronavirusa, za zaščito zdravstvenega in drugega osebja, iz državnih blagovnih rezerv uporabijo določeno število zaščitnih mask, respiratorjev, kombinezonov, rokavic in praškov za razkuževanje. Ministrstvo za zdravje za namen preprečitve morebitnega izbruha oz. širjenja koronavirusa v Sloveniji pripravlja ukrepe za zaščito zdravstvenega in drugega osebja, ki bi lahko prišli v stik za morebitno obolelimi osebami.

Vlada je sprejela celovit nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), skladno z evropsko uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. NEPN je strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določa cilje, politike in ukrepe Slovenije na petih razsežnostih energetske unije: razogljičenje (emisije toplogrednih plinov (TGP) in obnovljivi viri energije (OVE), energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg energije ter raziskave, inovacije in konkurenčnost.

Ključni cilji do leta 2030, ki so opredeljeni v NEPN, so:

• zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov za 36 %,
• vsaj 35 % izboljšanje energetske učinkovitosti, kar je višje od cilja sprejetega na ravni EU (32,5 %),
• vsaj 27 % obnovljivih virov energije, kjer je Slovenija zaradi relevantnih nacionalnih okoliščin morala pristati na nižji cilj od cilja na ravni EU (32 %), a s prizadevanjem, da se ambicija zviša pri naslednji posodobitvi NEPN (2023/24)
• in nenazadnje 3 % BDP vlaganja v raziskave in razvoj, od tega 1 % BDP javnih sredstev.