Državni sekretar Cantarutti je poudaril, da Slovenija podpira ambiciozne cilje za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. Preusmeritev na nizkoogljično krožno gospodarstvo je ključni instrument za trajnostno rabo naravnih virov in zmanjševanje emisij.

Ob tem je izpostavil: “Ukrepi za prehod podjetij v krožno gospodarstvo morajo čim bolj jasni za izvedbo. Evropski industriji in podjetjem morajo zagotavljati ohranitev njihove konkurenčnosti. Z ukrepi na vseh ravneh bo potrebno zagotoviti celovit pristop, ki bo industriji in podjetjem omogočil dostop do novih, digitalnih tehnologij, ustrezno financiranje prehoda, pridobitev ustreznih spretnosti in kompetenc, trženje nizkoogljičnih proizvodov ipd.”

Cantarutti je poudaril, da “pričakujemo, da bo novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo predvidel ustrezne zakonodajne in druge ukrepe na področju politike izdelkov, embalaže in krepitve enotnega trga EU za sekundarne surovine in stranske proizvode. Pri tem lahko sodelovanje s kreativnimi sektorji prispeva k izboljšavam izdelkov in embalaže v smeri trajnosti. S tem bi podjetjem omogočili konkurenčno prednost na področju čistih izdelkov in tehnologij.”

Poleg tega pa je Cantarutti izpostavil energetsko intenzivne industrije, ki so eden od ključnih stebrov tudi slovenskega gospodarstva in bodo odločilno prispevale k uresničitvi Evropskega zelenega dogovora. Zato je pozval k njihovi ustrezni obravnavi v okviru nove industrijske strategije. Energetsko intenzivne industrije namreč v Sloveniji zaposlujejo 15 % vseh zaposlenih v industriji ter predstavljajo skoraj 25 % izvoza industrije.

V okviru Zelenega dogovora so ministri tokrat prvič izmenjali poglede o ukrepih in politikah za dosego ciljev do leta 2050, o specifičnih ukrepih za določene industrijske sektorje, o energetsko intenzivnih sektorjih in o preprečevanju selitve proizvodnje izven EU. Namen dogovora je vzpostavitev trajnostnega gospodarstva EU tako, da bomo podnebne in okoljske izzive spremenili v priložnosti na vseh področjih politike ter zagotovili, da bo prehod pravičen in vključujoč za vse.

Po informacijah Evropske komisije bo prehod na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, ki bo vključeval industrijske sektorje in vrednostne verige, 25 let. Cilje je prehod iz linearnega gospodarstva, v katerem velja sistem »vzameš, izdelaš, prodaš in odvržeš«, preidemo v gospodarstvo, ki daje prednost ponovni uporabi, popravilom, ponovni proizvodnji in nazadnje reciklaži. Na globalnih trgih je namreč izrazit potencial za izrabo nizko emisijskih tehnologij, trajnostnih produktov in storitev ter s tem priložnost za evropsko gospodarstvo.

Zeleni dogovor zajema vse gospodarske sektorje zlasti promet, energetiko, kmetijstvo, stavbe in industrijske panoge, kot so jeklo, cement, IKT, tekstil in kemikalije, vsebuje tudi časovni načrt za učinkovitejšo rabo virov s prehodom na čisto, krožno gospodarstvo in zaustavitev podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti ter zmanjšanje onesnaževanja. V njem so opisane potrebne naložbe in razpoložljivi instrumenti financiranja, pojasnjeno pa je tudi, kako zagotoviti pravičen in vključujoč prehod.

Ministri so pod točko AOB spregovorili tudi o vplivu novega koronavirusa na evropsko gospodarstvo. Komisija je na zasedanju poudarila, da je učinek odvisen od trajanja in obsega virusa, trenutno je težko oceniti negativne učinke. Vse več podjetij že poroča, da čutijo upad naročil. Po ocenah naj bi bil negativen vpliv na različne industrije, kot so informacijsko tehnološka, tekstilna, avtomobilska, farmacevtska in tehnološka industrije. Negativne posledice so že v storitveni industriji, predvsem turizmu in letalskem prometu. Nekaj držav je v odzivu poudarilo, da je situacija zaenkrat obvladljiva in da še zbirajo informacije o vplivu na njihova gospodarstva. Razprava pa je tudi pokazala na občutljivost evropskega gospodarstva ob njegovi vpetosti v globalne dobavne verige ter potreben razmislek o ponovno večji neodvisnosti EU gospodarstva.

Državni sekretar Cantarutti je izpostavil tudi vpliv na slovensko gospodarstvo tako v turizmu, transport, industriji kot izvozni trgovini. Pozval je Komisijo k razmisleku o pripravi smernic za pomoč podjetjem in morebitni finančni pomoči za blažitev posledic koronavirusa na gospodarstvo.

Ministri so komisarju Bretonu izrazili podporo pri predlogu za sklic izrednega zasedanja Sveta za konkurenčnost čez cca. mesec dni, ko bi skupaj izmenjali konkretne informacije o negativnem vplivu in se poskušali dogovoriti o konkretnejših ukrepih za pomoč gospodarstvu.

Na seji so predstavniki držav potrdili tudi sklepe Sveta o boljši zakonodaji, ki se osredotočajo na krepitev konkurenčnosti in trajnostne rasti. Hkrati je potekala tudi razprava o Poročilu o delovanju notranjega trga za leto 2019 v okviru Evropskega semestra. Na delovnem kosilu pa so govorili o beli knjigi Komisije o vzpostavitvi ustreznega evropskega okvirja za umetno inteligenco.