Največ pritožb je bilo s področja zagotavljanja varnosti cestnega prometa in javnega reda in miru, sledi področje odkrivanja in preprečevanja kriminalitete ter varovanja državne meje in obravnavanja tujcev.

Posamezniki so se lani največkrat pritožili zaradi nedostojne komunikacije policistov in njihovega nekorektnega odnosa. Pritožbe smo prejeli tudi zaradi prekoračitve oziroma neupravičene ali nesorazmerne uporabe različnih policijskih pooblastil, pa tudi zaradi domnevnega neukrepanja policistov ter domnevne neupravičene ali nesorazmerne uporabe prisilnih sredstev.

Ministrstvo je ob tem Policiji predlagalo nekaj ukrepov za izboljšanje policijskih praks. Ti se nanašajo zlasti na krepitev zavzetega, prijaznega in spoštljivega odnosa policistov do strank v policijskih postopkih ter na zagotavljanje doslednega ugotavljanja dejanskega stanja obravnavanih prekrškov in spoštovanja procesnih pravil prekrškovnega postopka. Pomembno je nadaljevati tudi z usposabljanji policistov s področja izvajanja policijskih pooblastil ter zakonite in sorazmerne uporabe prisilnih sredstev, pa tudi z usposabljanji vodij policijskih enot in njihovih pooblaščencev s področja komunikacijskih in mediacijskih veščin za izboljšanje kakovosti vodenja pomiritvenih postopkov.

Policisti se pri opravljanju nalog, ko so zavezani preprečevati nezakonita dejanja ter ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila, vsakodnevno srečujejo s primeri, ko posegajo v človekove pravice in svoboščine. Zato je zelo pomembno, da je nad delom policije vzpostavljen strokoven, kakovosten in transparenten sistem nadzora. Ena od oblik tovrstnega nadzora je pritožbeni postopek oziroma obravnavanje pritožb posameznikov zoper dejanja ali opustitve dejanj policista, s katerimi so kršene pravice ali svoboščine posameznika.